Gaza in njenih 2,3 milijona prebivalcev je pod izraelsko zaporo od leta 2007. Foto: EPA
Gaza in njenih 2,3 milijona prebivalcev je pod izraelsko zaporo od leta 2007. Foto: EPA

Po navedbah Rdečega polmeseca, ki vodi bolnišnico, bodo poleg tega v bolnišnici izklopili osrednji generator električne energije in odslej uporabljali le manjšega. Poudarili so, da bo v tem primeru v vsaki od treh stavb bolnišnice, v kateri je nastanjenih približno 14.000 razseljenih ljudi, elektrike na voljo za dve uri na dan.

Zaustavili naj bi tudi obrat za proizvodnjo kisika. Do okrnitve oziroma ukinitve nekaterih dejavnosti v bolnišnici je prišlo, čeprav so pristojni sledili strogim omejitvam pri porabi elektrike.

Med izraelskim obleganjem območja Gaze je bilo po besedah tiskovnega predstavnika palestinskega ministrstva za zdravje v enklavi "napadenih ali poškodovanih" 120 zdravstvenih ustanov, od tega 18 bolnišnic in 40 zdravstvenih centrov, ki zdaj ne obratujejo več.

Izrael: Gaza bo demilitarizirano območje

Potem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu v torek za ameriško televizijo ABC napovedal, da bo Izrael po končani vojni za nedoločeno obdobje prevzel odgovornost za varnost na območju Gaze, je član izraelskega vojnega kabineta Ron Dermer v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo MSNBC pojasnil, da s tem ni mislil na ponovno zasedbo Gaze, od koder se je Izrael umaknil pred 18 leti.

"Izrael se je z območja Gaze povsem umaknil pred 18 leti, nato pa ga je zasedla teroristična država. Tega očitno ne moremo ponoviti. Potem ko Hamas ne bo več na oblasti in po uničenju njegove infrastrukture bo Izrael moral za nedoločen čas prevzeti odgovornost za celotno varnost," je dejal Dermer, nekdanji veleposlanik Izraela v ZDA, ki je blizu Netanjahuju.

Priznal je, da še ni jasno, kako naj bi Izrael izvajal to odgovornost. Za britanski BBC pa je dejal, da bo Izrael zagotavljal, da bo Gaza ostala demilitarizirano območje in da bo izraelska vojska tam izvajala varnostne operacije v primeru terorističnih groženj. Poudaril je, da pa ne bo šlo za okupacijo.

Izraelska vojska je v torek obkolila mesto Gaza. Foto: Reuters
Izraelska vojska je v torek obkolila mesto Gaza. Foto: Reuters

To je dejal, potem ko so ZDA v odzivu na Netanjahujevo napoved v torek izrazile nasprotovanje novi dolgoročni izraelski zasedbi Gaze. To je palestinsko ozemlje in bo ostalo palestinsko ozemlje, je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Vednat Patel.

Tiskovni predstavnik Bele hiše John Kirby je na novinarski konferenci povedal, da se z izraelskimi kolegi dejavno pogovarjajo o tem, kako naj bo območje Gaze videti po koncu vojne. Dejal je, da predsednik ZDA Joe Biden vztraja, da ponovna izraelska zasedba ni dobra rešitev, medtem ko "ni nobenega dvoma, da Hamas ne more biti del enačbe".

Tiskovni predstavnik Hamasa Abdel Latif Al Kanu je na Telegramu izjavo Kirbyja o prihodnosti Gaze brez Hamasa označil za fantazijo. "Naši ljudje so v simbiozi z odporom in le oni bodo odločali o svoji prihodnosti," je dejal.

Dermer pa je glede tega, kdo bo po koncu vojne upravljal Gazo, dejal, da se bo mogoče pogovarjati, "če bo to palestinska sila, ki bo Gazo upravljala za blaginjo njenih prebivalcev in ne bo želela uničiti Izraela".

Blinken: Izraelci nimajo namena okupirati Gaze

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je dejal, da Izrael ne more vladati Gazi, vendar pa bi lahko po koncu sedanjega konflikta nastopilo prehodno obdobje. "Gaze ne more še naprej voditi Hamas. To preprosto vabi k ponovitvi 7. oktobra ... Prav tako je jasno, da Izrael ne more zasesti Gaze," je Blinken dejal novinarjem po srečanju zunanjih ministrov G7 v Tokiu.

"Zdaj je resničnost takšna, da bo ob koncu konflikta morda potrebno prehodno obdobje ... Ne pričakujem ponovne okupacije, in kar sem slišal od izraelskih voditeljev, je, da nimajo namena znova okupirati Gaze," je še zatrdil.

Blinken je ob koncu srečanja v Tokiu predstavil "ključne elemente", ki so po mnenju Washingtona potrebni za vzpostavitev "trajnega miru in varnosti".

Po mnenju ZDA je eden od predpogojev ta, da ni prisilnega razseljevanja Palestincev iz Gaze. "Ne zdaj ne po vojni," je dejal Blinken.

Med pogoji, ki jih je še omenil, je tudi, da ni ponovne zasedbe Gaze po koncu konflikta, nobenega "poskusa zapore ali obleganja Gaze" ali kakršnega koli "zmanjšanja ozemlja Gaze". Prav tako se Gaze ne bi smelo uporabljati kot "platforme" za terorizem ali druge nasilne napade. "Zagotoviti moramo tudi, da nobena teroristična grožnja ne more priti z Zahodnega brega," je dodal.

Kot je ob tem še pojasnil Blinken, se ZDA strinjajo, da se ni mogoče vrniti v čas pred napadi Hamasa.

Ameriški zunanji minister pri tem ni pozval k takojšnji prekinitvi ognja, je pa opozoril, da so tisti, ki zdaj pozivajo k premirju, dolžni pojasniti, kako ravnati z usodo talcev in Hamasovo jasno izraženo namero, da ponovi napad, kot je bil tisti 7. oktobra na Izrael.

Izrael je območje Gaze in Zahodni breg zasedel po šestdnevni vojni leta 1967. Po 38 letih okupacije se je iz Gaze in dela Zahodnega brega umaknil avgusta 2005. Na palestinskih območjih so nato leta 2006 potekale parlamentarne volitve.

Na njih je zmagal Hamas, a ni mogel izvajati oblasti, zato je junija 2007 na območju Gaze izvedel nasilen prevzem oblasti, potem ko je v tednu dni bojev porazil sile gibanja Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Italija pošilja bolniško vojaško ladjo za pomoč ljudem v Gazi

Italija pa je na Bližnji vzhod napotila ladjo, opremljeno z bolnišnico in operacijskimi dvoranami, da bo sprejela ranjence iz Gaze, je dejal italijanski obrambni minister Guido Crosetto. "Smo prvi, ki so izvedli takšno humanitarno operacijo na tem območju, in upamo, da nam bodo sledile tudi druge države," je dejal Crosetto.

Ladja italijanske mornarice Vulcano bo namenjena zdravljenju ranjenih z območja Gaze. Na ladji, ki naj bi danes izplula iz pristanišča Civitavecchia, je približno 170 ljudi, vključno s 30 člani medicinskega osebja. Ladja se bo ustavila na Cipru, nato pa bo nadaljevala pot do območja, ki je najbližje Gazi. Ranjence bodo prepeljali na zdravljenje na ladjo, nato pa jih odpeljali nazaj v Gazo, je še pojasnil minister.

Po Crosettovih besedah naj bi kmalu v Gazo poslali terensko bolnišnico, ki bo omogočila zdravljenje na kopnem. To je del niza pobud, dogovorjenih s članicami Nata in drugimi državami v Evropi in na Bližnjem vzhodu.

Izrael nadaljuje napade na Gazo. Foto: Reuters
Izrael nadaljuje napade na Gazo. Foto: Reuters

Nizozemska obrambna ministrica Kajsa Ollongren pa je danes sporočila, da bo Nizozemska v vzhodno Sredozemlje napotila vojaško ladjo, ki bi jo lahko uporabili za humanitarno pomoč na območju Gaze. Ladjo bi lahko uporabili tudi za evakuacije. Ollongren, ki je odpotovala na Ciper na pogovore glede humanitarnih prizadevanj, je to označila za zelo pomembno pobudo. Ladja nizozemske mornarice naj bi proti Cipru, kjer je že nameščena enota nizozemske mornarice z dvema transportnima letaloma, izplula sredi meseca.

Nov poziv k premiku na jug Gaze

Izraelska vojska je civilistom na severu območja Gaze danes znova ponudila priložnost, da se umaknejo na jug te palestinske enklave, medtem ko nadaljuje operacije proti Hamasu.
Izraelska vojska je prebivalcem severnega dela Gaze dovolila prehod proti jugu med 10. in 14. uro po krajevnem času (med 9. in 13. uro po srednjeevropskem času), je na družbenem omrežju X v arabščini sporočil tiskovni predstavnik vojske.

Na posnetkih, ki jih je objavila izraelska vojska, je videti na stotine Palestincev, ki so se napotili proti jugu po glavni cesti Salah ad Din, ki povezuje sever in jug Gaze.

Po podatkih izraelske vojske je danes s severa Gaze na jug zbežalo 50.000 ljudi. "Danes smo videli, kako se je 50.000 prebivalcev preselilo iz severne v južno Gazo," je dejal tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari. Dodal je, da so ljudje odšli, kar "razumejo, da je Hamas izgubil nadzor na severu in da je na jugu varneje". Hagari je zagotovil, da bo evakuacijska pot s severa na jug območja odprta tudi v četrtek. Prebivalce je ob tem vnovič pozval, naj "zapustijo kremplje Hamasa".

Kot poroča katarska televizija Al Džazira, pa so več kot 40 odstotkov današnjih žrtev izraelskih raketnih napadov zaznali ravno na jugu enklave. "V begunskem taborišču Al Nuseirat in mestu Kan Junis se nadaljujejo neusmiljeni napadi," je dejal dopisnik Al Džazire in poudaril, da bi moral biti jug Gaze "z izraelskega vidika varen".

Izraelske sile, ki naj bi glede na torkove navedbe obrambnega ministra Joava Galanta prodrle v središče mesta Gaza s ciljem uničenja Hamasa, danes nadaljujejo operacije na območju v iskanju pripadnikov tega oboroženega gibanja, ki ima pod Gazo mrežo predorov in podzemnih baz.

Izrael je sporočil, da krepi "obroč" okoli Hamasa v Gazi. Fotografije, ki jih je danes objavila vojska, prikazujejo tanke in buldožerje, ki napredujejo skozi ruševine v Gazi, medtem ko se nad gosto poseljenim območjem dviguje dim.

Vojska je danes tudi sporočila, da je v zračnem napadu na Gazo ubila Muhsina Abu Sino, ki velja za strokovnjaka za razvoj raket pri Hamasu. Poleg tega naj bi izraelske sile ponoči na območju Gaze ubile več skrajnežev, ki so načrtovali izstrelitev raket na Izrael.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo novo število smrtnih žrtev vojne, ki zdaj znaša 10.569. Med mrtvimi je 4324 otrok in 2823 žensk, več kot 26.000 ljudi pa je bilo od izbruha sovražnosti 7. oktobra ranjenih.