Pet sudanskih borcev, ki so se vrnili iz štiri leta trajajoče vojne v Jemnu, je za New York Times (NYT) potrdilo, da naj bi otroci oziroma mladostniki predstavljali med 20 in 40 odstotki vojakov v Jemnu.

Po poročanju NYT je večina otrok starih med 14 in 17 leti, v vojno pa so jih poslali njihovi starši, "nekateri tako močno želijo denar, da so celo podkupovali sudanske oficirje, ki se borijo v Jemnu, naj izberejo njihovega sina," navaja Al Džazira.

"Družine vedo, da je edini način, da zaživijo, da v vojno pošljejo svoje sinove v zameno za denar," pa je dejal Hager Šomo Ahmed, mladi vojak, ki se je šel leta 2016 bojevat v tujo vojno v Jemnu z rosnimi 14 leti.

Preživeli konflikt v Darfurju v novo vojno

Ameriški New York Times nadalje razkriva, da naj bi večina sudanskih vojakov prihajala iz opustošene pokrajine Darfur v Sudanu, v kateri je bilo v konfliktu od leta 2003 ubitih 300.000 ljudi. Borci naj bi bili iz milice džandžavidov, obtoženih sistematičnih posilstev žensk in deklet, ubojev in drugih vojnih zločinov.

Savdski in emiratski poveljniki, naj bi se po poročanju NYT-ja oprali vsakršne krivde tako, da so sudanskim vojakom izdajali ukaze na daljavo, s čimer so vzdrževali varno razdaljo od bojne črte, so za NYT dejali vojaki. "Nikoli se niso borili z nami," je dejal eden, drugi pa dodal, da "sudanske vojake obravnavajo kot gorivo".

Savdska Arabija zanika obtožbe

Savdska Arabija vse očitke časopisa o naboru sudanskih otrok zavrača, navedbe so označili za "izmišljotino brez temeljev". Izjav ni želel podati niti tiskovni predstavnik sudanskega zunanjega ministrstva.

Humanitarna kriza v Jemnu

Savdska Arabija in prestolonaslednik Mohamed bin Salman so skupaj z Združenimi arabskimi emirati prvič posredovali v Jemnu leta 2015 in podprli mednarodno priznanega predsednika Abd Rabuja Mansurja Hadija. Na nasprotni strani so hutijevski uporniki, ki jih podpiran Iran.

Po podatkih ZN-a je ravno vojaška koalicija pod vodstvom Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov odgovorna za največ civilnih žrtev, te so posledica zapore Jemna, pa tudi za humanitarno krizo, saj lakoto grozi 14 milijonom ljudi, kar je polovica prebivalcev.