"Gazo zdaj vidite od daleč, kmalu jo boste videli od znotraj. Ukaz bo prišel," je Galant dejal izraelskim vojakom, ki so zbrani pred palestinsko enklavo v pričakovanju kopenske ofenzive, s katero naj bi Izrael uradno odlašal zaradi slabega vremena, a po mnenju poznavalcev predvsem zaradi tega, da okrepi tudi severno mejo z Libanonom, kjer pričakuje morebitne povračilne napade gibanja Hezbolah.

Vstopa izraelskih vojakov v Gazo tudi ni bilo pričakovati med obiski tujih voditeljev v Izraelu. Kot je poročala posebna poročevalka RTV Slovenija iz Izraela Karmen W. Švegl, pa se zdaj zdi, da je Izrael dokončno dobil zeleno luč od ameriškega predsednika Joeja Bidna in drugih zahodnih voditeljev, da se lahko poda v Gazo in opravi s to operacijo. Po njenih besedah je slišati, da naj se Izrael operacije loti čim prej in jo tudi čim prej konča s kar najmanj civilnimi žrtvami.

Glede Hamasovega napada na Izrael je Galant povedal, da za to ni odpuščanja. "Samo popolno uničenje organizacije Hamas, teroristične infrastrukture, vsega, kar ima opraviti s teroristi in tistimi, ki jih je poslal," je dejal.

Po njegovih besedah bo bitka dolga in težka. "Trajalo bo en teden, trajalo bo mesec, trajalo bo dva meseca, dokler jih ne uničimo. V bitki niste sami," je dejal pehotnim silam. "Zaupamo vam in računamo na vas. Nadaljujte urjenje, dokler je čas," je še dodal.

Kmalu po njegovi izjavi je izraelski premier Benjamin Netanjahu objavil videoposnetek, na katerem je skupaj z vojaki ob meji z Gazo in jim obljublja zmago.

Ubitih več kot 1500 palestinskih otrok

V izraelskih napadih na Gazo je bilo od vdora pripadnikov Hamasa na jug Izraela ubitih 3786 Palestincev, med njimi 1524 otrok in tisoč žensk, je sporočilo ministrstvo za zdravje v palestinski enklavi.

Al Džazira navaja zdravstveni vir, ki pravi, da je bilo od sinoči ubitih 121 ljudi, 540 je ranjenih. Dopoldne so bile po poročanju arabskega portala tarča izraelskih napadov pekarne v Gazi, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi in več sto ranjenih.

Palestinska tiskovna agencija Vafa poroča, da je bilo v napadih letal na Kan Junis na jugu Gaze ubitih devet ljudi, od tega sedem otrok. Več kot 30 Palestincev je bilo ubitih, več deset pa ranjenih v zračnem napadu na mesto Rafa ob meji z Egiptom, pravijo očividci.

V napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra so bile po zadnjih podatkih 1403 smrtne žrtve, medtem ko je bilo ranjenih 3800 ljudi. Med žrtvami Hamasovega napada je bilo 306 izraelskih vojakov.

V napadu na begunsko taborišče Nuseirat v osrednji Gazi je bil ubit dojenček, več ljudi je bilo ranjenih, sporočajo prebivalci.

Palestinski zdravstveni viri pravijo, da je bil v zračnem napadu zahodno od Kan Junisa ubit otrok.

V Kan Junisu naj bi bilo po polnoči uničenih 11 stanovanjskih stavb. V osrednji Gazi so izraelske sile uničile pet stanovanjskih stolpnic, poroča Al Džazira. Pred popolnim uničenjem stavb so izraelske sile stanovalce skupno 270 stanovanj obvestile, da imajo namen obstreljevati stavbe, zaradi česar so ljudje pobegnili.

Šole ZN-a so prenatrpane z ljudmi, ki so zaradi napadov ostali brez strehe nad glavo, polno zasedene so tudi dvorane univerze in poročne dvorane.

V petek predvidoma dostava pomoči v Gazo

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo zvečer povedal, da sta se z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem dogovorila, da bo Egipt dovolil vstop 20 tovornjakom s pomočjo v Gazo. ZN medtem sporoča, da je potrebnih 100 tovornjakov na dan.

"Al Sisi si zasluži pohvalo, ker je bil povsem kooperativen tako kot Netanjahu," je dejal Biden in razložil, da je zdaj vse odvisno od Hamasa. "Če bo Hamas zaplenil pomoč ali je ne bo spustil skozi, potem se bo to končalo," je dejal.

Pomoč naj bi v Gazo prispela najpozneje v petek, ker je treba najprej popraviti cesto, je dodal Biden. Mejni prehod Rafa je bil v preteklih dneh tarča pogostega izraelskega bombardiranja.

"Predsednika Al Sisi in Biden sta se dogovorila o dostavi bistvene humanitarne pomoči v Gazo čez mejni prehod Rafa," je potrdil tiskovni predstavnik egiptovskega predsednika.

Mejni prehod Rafa je bil zaprt od začetka napadov na Gazo. Egipt je trdil, da je njegova stran prehoda delovala, a da so izraelski zračni napadi močno poškodovali infrastrukturo na palestinski strani.

Al Džazira poroča, da so izraelske sile ravno danes znova ciljale cesto, ki vodi k mejnemu prehodu. Povzročena naj bi bila precejšnja škoda. Potrebno bo popravilo, za katero ni znano, koliko čas bo trajalo.

V četrtek zvečer so egiptovski državni mediji poročali, da bo Egipt v petek zjutraj odprl prehod Rafa za dostavo humanitarne pomoči, navaja BBC. Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da so tovornjaki na prehodu "polni in pripravljeni".

Izrael bo dovolil le hrano, vodo in zdravila

Urad izraelskega premierja je že prej potrdil, da na Bidnovo prošnjo ne bodo ovirali dostave hrane, zdravil in vode iz Egipta, dokler bo humanitarna pomoč omejena na civiliste v južnem delu Gaze in ne bo prišla do pripadnikov Hamasa.

Izjava ne omenja goriva za generatorje, ki ga nujno potrebujejo bolnišnice, poročajo ameriški mediji.

Izrael je sicer dovolil vstop pomoči iz Egipta, kot pa je sporočil, ne bo dovolil dostave pomoči s svojega ozemlja, dokler Hamas ne bo izpustil talcev, ki jih je zajel ob nedavnem vdoru v Izrael.

V okviru dobave pomoči ni omenjena možnost, da bi lahko ljudje zapustili Gazo na tem prehodu. Biden je dejal, da bodo ljudi rešili, a da o podrobnostih ne more govoriti, poroča BBC. V Gazi je ujetih tudi več ljudi z ameriškim državljanstvom.

"Izrael je bil hudo oškodovan, vendar pa ima zdaj priložnost, da olajša trpljenje ljudi, ki nimajo kam, in to mora storiti. Če imaš priložnost, da olajšaš trpljenje, jo moraš izkoristiti," je dejal Biden in dodal, da so se s tem strinjali vsi sogovorniki, s katerimi je bil v stiku med obiskom Izraela.

Al Džazira je poročala, da je na egiptovski strani meje več dni čakalo stotine ton pomoč na več kot stotih tovornjakih. Kljub obiskom visokih ameriških in evropskih predstavnikov v Egiptu pa je Izrael zavračal odprtje varnega koridorja za tovornjake, zato je ostal prehod zaprt.

ZN: Gaza potrebuje 100 tovornjakov pomoči na dan

Medtem ko naj bi v petek iz Egipta prispelo 20 tovornjakov s pomočjo, pa koordinator ZN-a za nujno pomoč Martin Griffiths opozarja, da Gaza potrebuje ogromno humanitarne pomoči, približno sto tovornjakov na dan.

"Začeti moramo z veliko pošiljko tovornjakov v Gazo in to nato povečevati na sto tovornjakov na dan. Tako je bilo včasih, ko je program pomoči prihajal v Gazo," je za CNN Europe povedal Griffiths.

"Z vsemi stranmi smo se podrobno pogajali, da bi dosegli dogovor o tem, kako točno bi deloval program pomoči za južno Gazo. Prvič, imeti moramo zagotovilo, da bomo lahko vsak dan načrtno, ponavljajoče se in zanesljivo vstopali v velikem obsegu. Drugič, omogočeno nam mora biti, da lahko varno dosežemo ljudi," je pojasnil.

Ponovil je, da mednarodno humanitarno pravo obstaja z razlogom. "Od ljudi zahteva, da se sami odločijo, kje bodo na varnem, od vseh nas zahteva, da zagotovimo to varnost, od humanitarne skupnosti pa, da zagotovi pomoč ljudem na teh krajih," je še dodal.

Gaza pod blokado od leta 2007

Izrael je kmalu po Hamasovem napadu v Izraelu zaostril zaporo Gaze.

A 365 kvadratnih kilometrov veliko območje ob Sredozemskem morju, ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967 in v katerem živi 2,3 milijona ljudi, od tega milijon otrok, je pod izraelsko zaporo že od leta 2007.

V blokadi vsa ta leta v manjši meri sodeluje tudi Egipt. Izrael in Egipt tako že 16 let strogo nadzirata prehod ljudi in blaga iz Gaze in v njo. Gaza je obubožano območje, velja pa za največji zapor na svetu.

V izraelskih zračnih napadih je bilo v Gazi od 7. oktobra po palestinskih virih ubitih najmanj 3500 ljudi, od tega tretjina otrok, na območju pa primanjkuje hrane, vode, zdravil in drugih potrebščin. ZN poroča o katastrofalnih razmerah.

Sunak na obisku v Tel Avivu in Riadu

Na obisk v Tel Aviv je medtem prispel britanski premier Rishi Sunak, ki je ob prihodu poudaril, da Združeno kraljestvo stoji ob strani Izraelu. Napad Hamasa je označil za "neizrekljivo, grozljivo dejanje terorizma".

Izraelskemu predsedniku Izaku Hercogu je dejal, da je prav tako pomembno, da se prebivalcem Gaze zagotovi humanitarna pomoč, pri čemer je dejal, da so Palestinci pravzaprav "žrtve tega, kar je storil Hamas".

Sunak je na obisk prišel po Bidnu in le dva dneva po napadu na bolnišnico v Gazi, v kateri je umrlo skoraj 500 ljudi, krivdo pa palestinska in izraelska stran zvračata druga na drugo. Kot je britanski premier dejal pred odhodom, je vsaka smrt civilista tragedija, po Hamasovem terorističnem napadu pa je umrlo že preveč ljudi.

Napad na bolnišnico bi moral biti po njegovih besedah prelomnica, da bi se "voditelji v regiji in po svetu poenotili in preprečili nadaljnje nevarno zaostrovanje konflikta".

V okviru dvodnevnega obiska se bo Sunak odpravil še v glavna mesta več držav v regiji. Po Izraelu se je sešel s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, ki je v pogovoru dejal, da kraljevina ciljanje na civiliste v Gazi označuje za "gnusen zločin".

V prihodnjih dneh naj bi Egipt, Turčijo in Katar obiskal še britanski zunanji minister James Cleverly.

Izraelska vojska napadla položaje Hezbolaha

Izraelska vojska je medtem sporočila, da je ponoči znova napadla položaje gibanja Hezbolah v Libanonu. Kot je navedla, je napade izvedla v odgovor na napade Hezbolaha na Izrael.

V teh napadih je izraelska vojska po lastnih navedbah uničila izstrelišča protitankovskih raket, jaške, obveščevalno infrastrukturo in operativne štabe.

Pred tem je izraelska vojska sporočila, da so "teroristi" izstrelili protitankovsko raketo na izraelsko območje blizu meje z Libanonom in da je izraelska vojska odgovorila s topniškim obstreljevanjem. V obstreljevanju je bilo v zadnjih dneh ubitih 13 pripadnikov Hezbolaha.

Od vdora pripadnikov palestinskega gibanja Hamas v Izrael 7. oktobra in izraelskega obstreljevanja območja Gaze, ki je sledilo, se na meji med Izraelom in Libanonom redno dogajajo incidenti, ki vzbujajo skrbi glede nadaljnjega stopnjevanja konflikta.

Zvečer so libanonske sile in ZN-ova misija v Libanonu sporočile, da je bil blizu meje z Izraelom ubit libanonski civilist.

Američani prestregli hutijevske rakete, katerih tarča naj bi bil Izrael

Ameriška bojna ladja je v četrtek prestregla tri rakete in več brezpilotnih letalnikov, ki so jih po ameriških navedbah izstrelili hutijevci iz Jemna, cilj pa je bil Izrael, je sporočil Pentagon.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v četrtek v govoru na inštitutu Hudson v Washingtonu dejala, da je tveganje, da bi se konflikt razširil na regijo, "realno". Ob tem je dejala, da se mora dialog Izraela in njegovih sosed nadaljevati.

Jordanski zunanji minister: "Najhujše šele prihaja"

Jordanski zunanji minister Ajman Safadi je po srečanju z nemško zunanjo ministrico Annaleno Baerbock izrazil bojazen, da vse kaže, da "najhujše šele prihaja". Ob tem je pozval k "zaščiti regije, da se vojna ne bi razširila". "Odločitev o končanju vojne ni na naši strani, je na izraelski, narediti moramo vse, da se bo končala," je še dejal in ob tem dodal, da Jordanija nasprotuje razselitvi Palestincev, ki bi privedla do velikih sprememb v regiji.

Sorodna novica Podporniki Palestine: "Skupaj stojimo, za mir in Palestino"

Več kot 500 aretiranih na Zahodnem bregu

Izraelske sile so v sklopu protiterorističnih operacij na okupiranem Zahodnem bregu od izbruha spopadov s Hamasom pridržale že 524 ljudi, od tega najmanj 330 aktivnih članov palestinskega gibanja, je sporočila izraelska vojska in dodala, da je zasegla tudi več kot 50 kosov orožja.

V spopadih z Izraelci je na Zahodnem bregu danes umrlo 12 Palestincev, Reuters navaja palestinske oblasti. Od tega jih je sedem umrlo v spopadih z izraelsko vojsko v begunskem taborišču zahodno od Nablusa.

V zadnjih dneh so izraelske sile tudi na Zahodnem bregu ubile več deset ljudi.

Varnostne razmere na Zahodnem bregu so se zaostrile po Hamasovem napadu na Izrael. Med palestinskim prebivalstvom Zahodnega brega, ki meji na Jordanijo, je podpora Hamasu še vedno močna.

Septembrska javnomnenjska raziskava je namreč pokazala, da bi v primeru predsedniških volitev vodja Hamasa Ismail Hanije lahko konkuriral palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu. Če bi bil edini protikandidat, bi lahko prejel kar polovico glasov.