To je prvi državniški obisk kitajskega predsednika v Nemčiji po osmih letih. Foto: Reuters
To je prvi državniški obisk kitajskega predsednika v Nemčiji po osmih letih. Foto: Reuters
Ši Džinping in Joachim Gauck
Visokega gosta je najprej sprejel predsednik Gauck. Foto: Reuters
Berlin
Ši je pred Nemčijo obiskal Nizozemsko, Francijo, Belgijo in sedež EU-ja v Bruslju. Foto: Reuters
Berlin
V Berlinu so se zbrali tudi številni protestniki, ki so izražali svoje nasprotovanje kitajski politiki do Tibeta. Foto: Reuters
Ši na obisku v Nemčiji

Ši je obiskal Nemčijo v okviru svoje prve evropske turneje, odkar je pred letom dni prevzel vodenje azijske velesile. Dvodnevni obisk je začel s srečanjem z nemškim predsednikom Joachimom Gauckom in kanclerko Angelo Merkel.

Na novinarski konferenci z Merklovo je Ši povedal, da Kitajska nima nobene osebne agende v ukrajinski krizi in se zavzemajo, da bi rešitev našli po politični in diplomatski poti.

Pri sprejemanju resolucije Varnostnega sveta ZN-a o referendumu o odcepitvi Krimskega polotoka in njegovi priključitvi Rusiji se je Kitajska vzdržala glasovanja.

Kot je za Radio Slovenija poročal Uroš Lipušček, pa so kljub pomembnosti vprašanja Ukrajine in sankcij proti Rusiji, ki so jih uvedle zahodne države, diplomatska sporočila, ki jih objavljajo po pogovorih kitajskega predsednika, precej redkobesedna. Kitajski predsednik se ni pustil vpreči v voz politike zaostrovanja in sankcij, ki jo do Rusije vodi predvsem ameriški predsednik Barack Obama, prav tako pa Kitajska ni izrecno podprla Rusije. "Ker je Kitajska s svojo gospodarsko, politično in vojaško močjo neviden jeziček na tehtnici sankcij proti Rusiji, je - kot ocenjujejo analitiki - zelo pomembno, da ostane nevtralna. To pa pomeni, da v Pekingu niso navdušeni nad retoriko nove hladne vojne v Evropi," je povedal Lipušček.

Nemčija za zgled Japonski
Obisk v Nemčiji je Ši izkoristil tudi za sporočilo Japonski in dejal, da niso pozabili na vojne zločine med japonsko okupacijo Kitajske v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja.

Japonski premier Šinzo Abe je decembra razjezil Peking s svojim obiskom spornega svetišča Jasukuni, kjer so med drugim pokopani tudi obsojeni japonski vojni zločinci.

Kitajska je Japonski že večkrat postavila za zgled povojno Nemčijo in njen obračun z nacistično preteklostjo, kjer ni mesta za poklone vojnim zločincem.

Ši se je dotaknil tudi ozemeljskega spora v Južnem Kitajskem morju, kjer si lasti otoke, glede katerih imajo zahteve tudi Vietnam, Filipini, Brunej, Tajvan in Malezija.

Kitajski predsednik je dejal, da ne bodo povzročali težav, a prav tako ne bodo mirno opazovali, če jih bodo povzročili drugi. "Ko je govor o naši suverenosti in ozemeljski celovitosti, bomo odločno branili te interese," je zatrdil.

Človekove pravice na dnevnem redu
Na srečanju s Šijem je nemški predsednik načel vprašanje človekovih pravic in gosta opomnil, da človekove pravice veljajo po vsem svetu, pri čemer je treba vzpostaviti ravnotežje med interesi vlade, državljanov in verskih skupnosti.

"Alternativa temu so nesoglasje, konflikt in nasilje," je dejal Gauck in ob tem pozval Kitajsko, naj vzpostavi pravosodni sistem, v katerem ne bo nihče nad zakonom.

Nemčija in Kitajska sta se dogovorili za poglobitev strateškega sodelovanja v zunanji politiki in varnostnih zadevah ter okrepitev sodelovanja pri iskanju rešitev za regionalne in svetovne konflikte.

Najpomembnejša partnerica v Aziji
Glavna tema obiska je bilo gospodarsko sodelovanje, državi pa sta podpisali več sporazumov na področjih kmetijstva, energetike in avtomobilske industrije.

Podpisan je bil milijardo dolarjev vreden dogovor med nemškim proizvajalcem avtomobilov Daimlerjem in njegovim kitajskim partnerjem Beijing Automotive, medtem ko je BMW sklenil dogovor s kitajskim partnerjem Brilliance Automotive.

V času obiska je sicer še en nemški avtomobilski proizvajalec Opel sporočil, da se umika s kitajskega trga, ker prodaja ni dosegla pričakovanih rezultatov, potem ko so lani prodali le 4.365 vozil.

Kitajska je najpomembnejša gospodarska partnerica Nemčije v Aziji in tretja največja na svetu. Nemški izvoz na Kitajsko je leta 2012 znašal 66,6 milijarde evrov, uvoz pa 77,3 milijarde. Po ocenah gospodarstvenikov je od izvoza na Kitajsko odvisnih več kot milijon delovnih mest v Nemčiji.

Ši na obisku v Nemčiji