V Ukrajini zadnje tedne vre. Foto: EPA
V Ukrajini zadnje tedne vre. Foto: EPA
Vrhovna rada
Ukrajinski poslanci so odpravo sporne zakonodaje pospremili z aplavzom. Foto: Reuters
Mikola Azarov
Azarov je sporočil, da se umika, ker želi pomagati pri iskanju rešitve krize v državi. Foto: Reuters
Kako bo EU ravnala v negotovih razmerah v Ukrajini?
Ukrajinski premier odstopil

Ukrajinski parlament je medtem z veliko večino zavrnil sporno zakonodajo, usmerjeno proti protestnikom.
Še pred začetkom zasedanja ukrajinske vrhovne rade, ki naj bi odločala tudi o izrednih razmerah v državi, ki jo pretresajo protesti, je Azarov sporočil, da odstopa s položaja. Za prostovoljni umik se je 66-letni premier odločil, saj želi pomagati pri iskanju izhoda iz krize, v kateri se je znašla država. "Sprejel sem osebno odločitev, da predsednika Ukrajine zaprosim, naj sprejme moj odstop z mesta premierja," je v izjavi za javnost povedal Azarov.

Dodal je, da je želi s tem ustvariti dodatne možnosti za politični kompromis, s katerim bi mirno razrešili sporni položaj, ki v Ukrajini ogroža gospodarski in družbeni razvoj države ter pomeni grožnjo celotni ukrajinski družbi in vsakemu posameznemu državljanu.

Proti razveljavitvi sporne zakonodaje samo dva poslanca
Vrhovna rada je, potem ko se je seznanila z Azarovim odstopom, s 361 glasovi za in z dvema proti razveljavila sporno zakonodajo, usmerjeno proti protestniškemu gibanju, ki je pravzaprav dala zagon ukrajinskim protestom. V odpravo zakonodaje je že v ponedeljek po srečanju z opozicijo privolil tudi predsednik Viktor Janukovič.

Vrhovna rada naj bi razpravljala tudi o drugih zahtevah opozicije in protestnikov, kot je na primer amnestija za priprte protestnike v zameno za umik barikad v središču Kijeva. Največje vprašanje pa ostaja, ali bo parlament zaradi vse hujših nemirov in spopadov ter zasedbe nekaterih ključnih stavb v središču Kijeva in drugod po Ukrajini v državi razglasil izredne razmere.

Jacenjukov novi "ne" Janukovičevi ponudbi
Na četrtem srečanju predsednika Janukoviča s predstavniki opozicije (Vitalijem Kličkom, Arsenijem Jacenjukom in Olegom Tjanjbokom) je eden izmed vodij, Arsenij Jacenjuk, vnovič zavrnil ponudbo, da prevzame mesto predsednika vlade. Kot je za Radio Slovenija poročal Andrej Stopar, v Janukovičevi Stranki regij trdijo, da bi morala opozicija dokazati, da je zmožna dejanj, ne le besed, in da naj bi Jacenjuk poslušal nasvete svoje strankarske predstojnice Julije Timošenko, ki mu iz zapora svetuje, naj ne sprejme ponižujočih pogojev oblasti.

Na štiriurnem srečanju so se tako dogovorili o odpravi večine spornih zakonov, ki so namenjeni zatrtju protestov, in o amnestiji za vse zaprte protestnike, a le če protestniki zapustijo vladne stavbe, ki so jih zasedli v ponedeljek, in umaknejo barikade, ki so jih postavili na ulicah.

Opozicija za končanje protestov, ki so se v zadnjem tednu in pol iz Kijeva razširili tudi v druge dele države in ki jih je spremljalo krvavo nasilje, še vedno zahteva odstop predsednika Janukoviča in vlade ter razpis predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitev.

Ashtonova bo skušala pomiriti sprte strani
V Kijev bo danes, nekaj dni pred napovedanim obiskom, pripotovala visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton, ki bo skušala umiriti razmere in posredovati med sprtimi ukrajinskimi politiki.

Kako bo EU ravnala v negotovih razmerah v Ukrajini?
Ukrajinski premier odstopil