Med imeni, ki se največkrat omenjajo v poročilu Cie, je jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Foto: EPA
Med imeni, ki se največkrat omenjajo v poročilu Cie, je jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Foto: EPA
Srbski vojak
Cia se ni motila, ko je ugotavljala, da so prevelike razlike med jugoslovanskimi narodi resna ovira za skupno življenje. Foto: EPA
Bombardiranje Beograda
Zadnja tragična faza razpada Jugoslavije je bilo vojaško posredovanja Nata na Kosovu leta 1999. Foto: EPA

Cia je ta teden razkrila dokumente izpred 30 let, kjer so navedene sporne metode delovanja in tudi analize razmer v nekdanji Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in na Kitajskem. Jugoslovanske republike in pokrajine so opisane kot svojevrstna umetna tvorba, saj gre za ločene narode z različnimi zgodovinami ter etnično in kulturno sestavo.

V dokumentih je govora o resnih možnostih za katastrofo ob razpadu federacije, poleg so tudi analize možnih posledic morebitne odcepitve Hrvaške, ki bi ji lahko sledila srbska vojaška uprava in celo intervencija Sovjetske zveze, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Razlike med Hrvati in Slovenci
Kljub podobnostim Hrvaške in Slovenije kot katoliških in najrazvitejših jugoslovanskih republik, je Cia opozarjala na resne razlike med dvema narodoma. Po njenih ugotovitvah je bil Zagreb izvor nenehnih napetosti, medtem ko so Hrvati označeni kot skrajni nacionalisti, h katerim pa naj ne bi sodili "kozmopolitanski" Dalmatinci. V primeru spora med republikami je bilo predvideno, da se bosta Bosna in Hercegovina ter Črna gora postavili na stran Srbije, medtem ko naj bi bila Makedonija bližje hrvaški in slovenski strani.

Neenakomerna zastopanost
Poročilo navaja nesorazmerno zastopanost predstavnikov narodov v organih federacije. Hrvati, ki so predstavljali 22 odstotkov jugoslovanskega prebivalstva, so imeli v državni upravi le 17 odstotkov zaposlenih. Na drugi strani so imeli Črnogorci, ki se predstavljali tri odstotke prebivalstva, veliko večji delež v administraciji, še posebej v vojski, saj je iz te republike prihajalo kar deset odstotkov generalov.

Težave na Kosovu
Takratni podatki kažejo, da je na začetku 70. let na Kosovu živelo 67 odstotkov Albancev, Cia pa ugotavlja, da Srbija ni sama zmožna nositi bremena nerazvitosti pokrajine, zato sta ji leta 1970 pomoč obljubili Hrvaška in Slovenija, vendar ne na račun razvitih delov Jugoslavije. Po mnenju Cie je bila to zmaga zagovornikov večje avtonomije republik.

Šlo je za pravo diktaturo
Cia med drugim tudi ugotavlja, da je bila takratna priljubljena fraza "diktatura proletariata" le dobro prikazana krinka za nedemokratično vladavino komunistov nad nekomunisti, medtem ko so je koncept samoupravljanja že na začetkih soočal s številnimi težavami.

C. R.