Aleksis Cipras je, potem ko je sprejel zahteve mednarodnih posojilodajalcev v zameno za novo, 86 milijard evrov vredno posojilo Grčiji, avgusta odstopil. Tako se je odločil, da bi utišal upornike v svoji stranki Siriza in v upanju, da bo dobil še močnejši mandat za uresničevanje varčevalnih ukrepov, ki so jih Grčiji naložili posojilodajalci.

A ni nujno, da se bo Ciprasov načrt uresničil. Trenutne javnomnenjske raziskave namreč napovedujejo, da sta Siriza in Nova demokracija izenačeni, kar pomeni, da bosta v želji sestaviti trdno vlado verjetno prisiljeni iskati kompromise. Obe stranki se sicer trudita privabiti čim večji delež neodločenih volivcev, ki so vsi naveličani varčevanja ali pa so jezni na politični sistem, ki mu države ne uspe popeljati iz krize.

Cipras branil svoja dejanja
V sredo zvečer so se Cipras in njegovi tekmeci na volitvah, ki bodo 20. septembra, prvič spopadli v televizijski debati. Cipras je odločno branil svojo odločitev in le sedemmesečno vladavino svoje stranke. "Nismo izpolnili vseh svojih obljub, a smo se bojevali in se vrnili s kompromisom. Lahko da bo boleče, a bo zagotovo imelo tudi pozitivne učinke," je povedal premier.

Cipras je dejal, da je mednarodni dogovor, v katerega je privolil julija, stabiliziral Grčijo, medtem ko je njegov nasprotnik, predsednik Nove demokracije, Evangelos Meimarakis dejal, da je s tem škodoval gospodarstvu. "Dogovor vedno ocenjujemo po izidu, tokratni izid pa je na žalost veliko bolj boleč, kot bi lahko bil januarja," je dejal Meimarakis in Ciprasa obtožil še, da je preplašil vlagatelje in zmanjšal delovna mesta v javnem sektorju.

Zlate zore na soočenju ni bilo
V televizijski razpravi so sodelovali še predstavniki sredinske stranke Potami, komunistične stranke KKE, radikalno leve stranke Ljudska enotnost, nekdaj vladajoče stranke PASOK in nekdanje zaveznice Sirize, stranke Neodvisni Grki. Skrajno desna stranka Zlata zora, ki jo javnomnenjske ankete trenutno postavljajo na tretje mesto, v razpravi ni sodelovala.