Izid četrtkovih volitev je tesnejši, kot so sprva napovedovali. Levosredinska koalicija, v kateri so poleg socialdemokratov še zeleni in socialno-liberalna stranka, je v 179-članskem parlamentu dobila 89 poslanskih sedežev, medtem ko je desnica pod vodstvom dozdajšnjega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena osvojila 86 sedežev.

Rasmussen je že priznal poraz in po telefonu tudi čestital bodoči premierki.

Kot vedno Danci tudi tokrat niso razočarali z volilno udeležbo, saj je bila ta 87,7-odstotna, kar je za dobro odstotno točko več kot na volitvah leta 2007.

Velik vpliv nacionalistov
Z zmago levice se na Danskem končuje desetletno obdobje desne vlade, na katero je imela velik vpliv nacionalistična Danska nacionalna stranka (DF), ki je znana predvsem po svojem nasprotovanju priseljevanju. Vladavina desnice je Dansko spremenila v najbolj zaprto državo Evrope, kar se tiče priseljevanj.

Danski politični komentator Thomas Larsen je za Guardian povedal, da je gospodarska kriza poskrbela za povsem drugačne volitve od tistih, ki jih je Danska spremljala v zadnjih letih. "Konec je govora o politiki na temelju vrednot. Konec je pogosto razgretih in čustvenih debat o pravosodni politiki in politiki priseljevanja. Danes se politična bitka bije okoli treh stvari: gospodarstva, gospodarstva in gospodarstva."

Nova premierka je pred volitvami napovedala, da se bo kljub gospodarski krizi, ki ni obšla niti Danske, čeprav država ni v evrskem območju, zavzemala za ohranitev socialnega sistema, kar naj bi med drugim dosegli z zvišanjem davka za najbogatejše in podaljšanjem delovnika za 12 minut.