CPI kaže zaupanje ljudi v svoje voditelje in javne ustanove ter v vladavino prava v državi.
Danska in Nova Zelandija sta bili letos ocenjeni z 9,5 točke, Finska pa z 9,4 točke. Najslabše so se uvrstile šibke in nestabilne države, kjer je bila nedavno vojna ali kjer še vedno potekajo spopadi. Na samem koncu lestvice sta pristali Somalija in Severna Koreja z 1,1 točke, ki sta v CPI letos vključeni prvič.

CPI za letošnje leto sicer kaže, da sta kar dve tretjini od skupno 182 držav na lestvici od nič (zelo veliko korupcije) do deset (malo korupcije) dosegli manj kot pet točk. Takšen rezultat pomeni, da korupcija še vedno povzroča resne težave. Slovenija je z indeksom 5,9 pristala na 35. mestu.

Skrb vzbujajoči rezultati
Kot so v sporočilu za javnost zapisali pri TI-ju, so splošni rezultati CPI-ja skrb vzbujajoči, saj številne vlade svojih državljanov očitno še vedno ne varujejo pred korupcijo. Kot opozarjajo, "protesti po vsem svetu ... jasno kažejo na občutek državljanov, da njihovi voditelji in javne ustanove ne delujejo niti dovolj transparentno niti odgovorno".

Kot dodajajo, so na korupcijo letos opozarjali protestniki tako v bogatih kot revnih državah - od Evrope, ki se spopada z dolžniško krizo, do arabskega sveta, ki ga letos pretresajo množični prodemokratični protesti, ki so ponekod že odnesli z oblasti dolgoletne voditelje.

Večina arabskih držav se uvršča v spodnjo polovico letošnjega CPI-ja, saj dosegajo manj kot štiri točke. Glede te regije TI sicer opozarja, da "so nepotizem, podkupovanje in klientelizem tako globoko zakoreninjeni v vsakdanje življenje, da imajo celo obstoječi protikorupcijski zakoni le malo vpliva".

Minus za evrsko območje
Države območja z evrom, ki se spopadajo s hudo dolžniško krizo - kot so zapisali pri TI-ju "delno tudi zaradi neuspeha javnih oblasti pri reševanju podkupovanja in davčnih utaj, ki so ključno gonilo dolžniške krize" - so medtem med najslabše ocenjenimi državami EU-ja.

V Evropi so se poleg Danske in Finske najbolje odrezale Švedska, Norveška, Nizozemska in Švica, najslabše pa Ukrajina, Rusija, Belorusija, Azerbajdžan in Armenija.

Indeks CPI države razvršča glede na zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju v posamezni državi in temelji na percepciji poslovnežev in analitikov neke države. Gre za kompleksen indeks, nekakšno "nadraziskavo", utemeljen na podatkih, ki so jih zbrale različne neodvisne in ugledne organizacije.

Korupcija je zloraba zaupane moči v lastno korist, se glasi definicija, ki jo uporablja TI tako za javni kot zasebni sektor. CPI temelji na vprašanjih, ki se nanašajo na zlorabo javnih pooblastil v zasebno korist - kot je npr. podkupovanje javnih uslužbencev in poneverjanje javnih sredstev. Vključena so tudi vprašanja, ki preverjajo učinkovitost protikorupcijskih ukrepov.