Voznikov v Kairu vladna odločitev ne bo razveselila. Na fotografiji čakajo v vrsti pred bencinsko črpalko v času pomanjkanja goriva marca 2012. Foto: EPA
Voznikov v Kairu vladna odločitev ne bo razveselila. Na fotografiji čakajo v vrsti pred bencinsko črpalko v času pomanjkanja goriva marca 2012. Foto: EPA
Egiptovska vlada želi z rezom pri energetskih subvencijah letos prihraniti štiri milijarde evrov. Na fotografiji predsednik Al Sisi. Foto: EPA

Subvencije za energente in hrano pomenijo četrtino državne porabe, z njihovo ukinitvijo pa želi vlada oživiti gospodarstvo, ki trpi zaradi več kot tri leta trajajočih političnih pretresov. Subvencij za energente vlade doslej niso ukinile, saj so se bale jeznega odziva javnosti, navajene na poceni gorivo, piše Reuters.

Liter 95-oktanskega bencina 62 centov
Egiptovski minister za oskrbo Khaled Hanafi je dejal, da država ukinja prodajo 90-oktanskega bencina, medtem ko sta se 92-oktanski in 95-oktanski podražila na 0,26 evra (40-odstotna podražitev) oziroma 0,62 evra za liter.

Dizelsko gorivo zdaj stane 0,18 evra za liter, 63 odstotkov več kot doslej, manj priljubljen zemeljski plin za vozila pa se je podražil za 175 odstotkov in stane 0,11 evra za kubični meter.

Revni nimajo avtomobilov
Agnus Blair, predsednik "think-tanka" za poslovne in gospodarske napovedi Signet, je dejal, da so podražitve goriva pričakovane in da je potrebno izenačenje s tržno ceno. "Pomembno je poudariti, da podražitve cen goriva ne bodo neposredno vplivale na revne, saj ti nimajo avtomobilov," je dejal.

Novoizvoljeni predsednik Abdel Fatah Al Sisi je medtem že povišal cene elektrike v okviru ukinitve energetskih subvencij v petih letih. V tem času naj bi se torej cena elektrike podvojila, šlo pa naj bi za postopen proces, s čimer naj bi se olajšal prehod za revne. V Egiptu vsak četrti prebivalec živi z manj kot 1,5 evra na dan.

Državne finance so leta političnih pretresov zdesetkala, kot poroča Reuters, pa se jih vlada trudi popraviti, ne da bi razjezila javnost. Od leta 2011 sta bila odstavljena že dva predsednika, čeprav ljudje še vedno čakajo na izboljšanje življenjskega standarda.