47-letni Assange se je na ekvadorsko veleposlaništvo zatekel leta 2012, ko je britansko sodišče odredilo njegovo izročitev Švedski, kjer so mu očitali spolno nadlegovanje in posilstvo.

Sam je očitke zavračal kot politično motivirane zaradi tajnih vojaških in diplomatskih dokumentov ZDA, ki jih je WikiLeaks objavil leta 2010.

Čeprav je Švedska lani opustila preiskavo proti Assangeu, britanski zaporni nalog zanj ostaja veljaven zaradi kršitev pogojnega izpusta, kar pomeni, da ga lahko britanska policija aretira takoj, ko stopi z veleposlaništva. Assange se je odločil, da veleposlaništva tudi po švedski opustitvi pregona ne zapusti, saj se boji izročitve ZDA.

"Podedovana težava"
Ekvador je Assangeu odobril azil pod prejšnjim predsednikom Rafaelom Correo, v zadnjih mesecih pa so bile oblasti vse bolj nezadovoljne z dogovorom.

Lani jih je v nejevoljo spravila Assangeeva podpora separatistom v Kataloniji, marca pa je ekvadorsko veleposlaništvo Assangeu odklopilo spletno povezavo, ker je Assange prekršil dogovor o nevmešavanju v zadeve tujih držav v času, ko biva pri njih. Assange je namreč tvitnil, da dvomi o britanski odločitvi, da krivdo za napad z živčnim strupom na nekdanjega ruskega dvojnega vohuna Sergeja Skripala 4. marca pripiše Rusiji.

Dokončno je Assange nehal uživati naklonjenost Ekvadorja po majski izvolitvi Lenina Morena, ki je Assangea označil za "hekerja", "podedovano težavo" in "kamenček v mojem čevlju".

The Times of London je prejšnji teden poročal, da britanski ministri in višji člani vlade "intenzivno razpravljajo" o Assangeevi usodi.