Erdogan naj bi prihodnje leto nameraval kandidirati na volitvah za predsednika države. Foto: EPA
Erdogan naj bi prihodnje leto nameraval kandidirati na volitvah za predsednika države. Foto: EPA
Ankara
Nekaj protestnikov je v Ankari že zahtevalo odstop Erdogana. Foto: Reuters

V odmevni preiskavi prejemanja podkupnin je turška policija v torek opravila niz hišnih preiskav v Carigradu in Ankari. Med privedenimi so med drugim sinovi notranjega ministra, ministra za gospodarstvo in ministra za okolje.

Prijeli so tudi prvega moža državne banke Halkbank Sulejmana Aslana in gradbenega tajkuna Ali Agaogluja.

Prijeti so osumljeni, da so prejemali in omogočili prejemanje podkupnin za določene projekte ter urejali gradbena dovoljenja na zaščitenih območjih v zameno za denar.

Čeprav je vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) Tayyipa Erdogana obljubila odločen boj proti kronični težavi korupcije v Turčiji, je premier preiskavo označil za "umazano operacijo" proti njegovi vladi.

"Ne bomo dovolili političnih zarot," je zatrdil Erdogan in pojasnil, da so odpustili pet vodilnih policistov v preiskavi, ker so po njegovih besedah "zlorabili položaj".

Namestnik premierja je vseeno obljubil, da ne bodo ovirali sodnega procesa. "Vedno bomo spoštovali vsako odločitev pravosodja in se ne bomo vpletali v kakršno koli blokado tega procesa," je dejal Bulent Arinc.

Razkritja korupcije so pretresla celotno Turčijo in v opoziciji so se celo pojavili pozivi k odstopu Erdogana. "To je največji škandal v zgodovini republike," je dejal Engin Altay iz opozicijske demokratično-liberalne stranke CHP. "Premier mora odstopiti," je bil jasen.

Spor premierja z nekdanjim zaveznikom
Poznavalci menijo, da so aretacije in posledična odpustitev policistov znak novih dramatičnih pretresov v turški politiki, še posebej znotraj samega APK-ja.

Glede na ugibanja bi lahko bila preiskava povezana s sporom med Erdoganom in njegovim nekdanjim zaveznikom Fethullahom Gulenom. Vplivni islamski klerik, ki živi v izgnanstvu v ZDA, ima namreč še vedno precejšen vpliv v Turčiji, med drugim v policiji, tajnih službah in sodstvu, njegovo gibanje Hizmet pa tudi vodi mrežo zasebnih šol.

Hizmet je bil ključni podpornik Erdogana, njegovi stranki pa je od leta 2002 pomagal k zmagi na treh volitvah.

Spor med Gulenom in Erdoganom se je začel leta 2012 z nestrinjanjem glede vloge vodje turških obveščevalcev Hakana Fidena, njuno zavezništvo pa bi se lahko dodatno skrhalo z razkritjem vladnih načrtov glede zaprtja mreže zasebnih šol prejšnji mesec.