Novi premier je prvič nagovoril britanski parlament in izrazil prepričanje, da je še vedno možno doseči dogovor, čeprav ni več veliko časa. "Pripravljeni smo se v dobrem duhu pogajati o alternativi," je dejal poslancem in pri tem poudaril, da je parlament obstoječi sporazum zavrnil že trikrat, ker so "pogoji nesprejemljivi za ta parlament in za to državo".

Evropske voditelje je pozval, naj si premislijo glede obnovitve pogajanj o dogovoru o brexitu. "Če si ne bodo premislili, bomo morali oditi brez dogovora," je zatrdil.

V parlamentu je še potrdil, da Združeno kraljestvo ne bo imenovalo svojega kandidata za člana Evropske komisije, ki bo nastopila mandat 1. novembra, torej dan po načrtovanem brexitu.

Barnier opozarja na bojevit ton Johnsona

Bruselj sicer vztrajno zavrača možnost vnovičnih pogajanj. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v telefonskem pogovoru z Johnsonom ponovil, da je dosežen dogovor o brexitu najboljši možen in da nimajo mandata za ponovna pogajanja. Je pa Evropska unija pripravljena dopolniti politično izjavo o prihodnjih odnosih

Glavni pogajalec EU-ja za brexit Michel Barnier je opozoril države članice, da so zahteve britanskega premierja po spremembi izstopnega sporazuma nesprejemljive, saj je nemogoče iz dogovora izpustiti t. i. irsko varovalo.

"Premier Johnson je dejal, da se lahko sklene dogovor le, če se umakne varovalo. To je seveda nesprejemljivo in ni v mandatu Evropskega sveta," je zapisal Barnier v pismu evropskim veleposlanikom.

V sporočilu 27 državam članicam je Barnier izpostavil bojevit ton Johnsonovega govora, pri čemer želi novi britanski premier z grožnjo o brexitu brez dogovora najverjetneje izvajati pritisk na enotnost sedemindvajseterice. "Brexit brez dogovora ne bo nikoli izbira EU, vendar moramo biti pripravljeni na vse scenarije," pravi pogajalec EU-ja.

Opozoril je še, da morajo članice biti pozorne tudi na notranjepolitični razvoj na Otoku. "V vsakem primeru, kar je nujno z naše strani je, da ostanemo mirni, vztrajamo pri naših stališčih in smernicah ter pokažemo solidarnost in enotnost sedemindvajseterice," je še zapisal.

Glavna prioriteta priprave na izstop brez sporazuma

Johnson je poslancem pojasnil, da je ministrom že naročil, da so njihova glavna prioriteta priprave na izstop brez sporazuma, če do 31. oktobra ne bo sklenjen nov dogovor. "Raje bi, da zapustimo EU z dogovorom, res bi imel raje to," je dodal.

Dopoldne se je namreč na prvi seji sešla nova britanska vlada, v kateri je Johnson zamenjal več kot polovico članov kabineta. Konservativni voditelj je kolegom dejal, da je pred njimi "ključni trenutek v zgodovini države", in ponovil, da bodo Evropsko unijo brezpogojno zapustili najpozneje 31. oktobra.

Izstop "brez če, brez ampak"

Johnson je že v prvem premierskem govoru volivcem obljubil, da ne bo nobenih pogojevanj glede uresničitve brexita 31. oktobra, o čemer se je z Brusljem dogovorila njegova predhodnica Theresa May.

"A ne bomo čakali do 31. oktobra, da začnemo novo fantastično poglavje za našo državo," je dejal kabinetu in dodal, da je "čudovito videti novo ekipo, ki spoštuje globino in širino te izjemne stranke", piše BBC. Dodal je, da bo država najpozneje zadnji oktobrski dan izstopila iz EU-ja. "Brez če, brez ampak."

Nekdanji vodja britanske diplomacije, ki je odločen zagovornik brexita v vsakršni obliki, je v sredo na glavne položaje v vladi imenoval glasne evroskeptike in zveste politične sopotnike. Številne ministre in državne sekretarje je odpustil ali so mu sami podali odstop, britanska televizija Sky News pa je vse skupaj označila za "pokol".

Kup zamenjav in odstopov

V novi vladi ni dosedanjega zunanjega ministra in Johnsonovega tekmeca za vodjo konservativcev Jeremyja Hunta. Johnson je namreč Huntu ponudil obrambno ministrstvo, kar je ta zavrnil. Novi zunanji minister je postal Dominic Raab, nekdanji minister za brexit.
Johnson naj bi poleg tega za svetovalca vlade imenoval razvpitega vodjo kampanje za odhod iz EU-ja Vote Leave na referendumu leta 2016 Dominica Cummingsa. V vlado je Johnson vpoklical tudi nekdanje ministre, ki so padli v nemilost nekdanje premierke. Nekdanja ministrica za razvoj Priti Patel je tako postala notranja ministrica.

Patelova, glasna zagovornica brexita, je leta 2017 odstopila, ko se je v javnosti izvedelo, da se je med počitnicami v Izraelu brez predhodnega dogovora v Londonu sešla z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. V preteklosti se je konservativka, ki sodi med najbolj desne torijce, izrekla za smrtno kazen.

Nekdanji obrambni minister Gavin Williamson je po novem pristojen za izobraževanje. Mayeva je Williamsonu očitala, da je predstavnikom medijev razkril občutljive informacije s seje sveta za nacionalno varnost, zato ga je maja odpustila. V novi vladi je skupno 31 ministrov, kar je dva več kot v prejšnji. Povprečna starost je 48 let, med njimi je 26 odstotkov žensk in 12 takšnih, ki podpirajo brezpogojni brexit.

Združeno kraljestvo bi moralo po prvotnem dogovoru EU zapustiti 29. marca, a so izstop premaknili za pol leta, ker so britanski poslanci kar trikrat zavrnili dogovor, ki ga je Theresa May sklenila z Brusljem.