Njena hiša stoji na vrhu hriba malega mesteca Probištip v istoimenski občini, popolnoma poleg čistilne postaje za pitno vodo, ki je bila v letih 2012 in 2013 zgrajena s pomočjo donacije Republike Slovenije.

"Pred tem smo imeli samo to," me najprej odpelje do stare črpalke, s katero so nekoč zajemali vodo iz vodnjaka. "Ko je bila suša, je vode zmanjkalo. Če ni bilo dežja, ni bilo vode," se spominja.

Po več dni brez vode
Podobno zgodbo pripovedujeta tudi soseda Marijana in njen soprog: "Vodo smo jemali iz vodnjakov, ko pa smo jih izpraznili, je bilo to to. Včasih so nas obvestili, da tudi več dni ne bo vode in smo si potem morali narediti zalogo, pa potem krepko varčevati z njo. Ni bilo dovolj pritiska, in ko so ena naselja dobila vodo, jo je v drugih zmanjkalo, zato smo se menjavali."

Ta konec tedna pa so imeli prebivalci Probištipa nov razlog za veselje. "Od danes je novo to, da bo večja kapaciteta in tudi višje ležeči kraji bodo imeli vodo, vsi bomo imeli vodo. Hvala Sloveniji za to naložbo, brez tega ne bi šlo. Pomagamo si tovariško," zadovoljno kimata zakonca in pokažeta na ploščad pred čistilno napravo, kjer se rokujejo slovenski in makedonski politiki ter gospodarstveniki.

Povečana zmogljivost
Pravkar so namreč odprli nadgrajen sistem čistilne postaje za pitno vodo z ultrafiltracijo v občini Probištip ter prenovljene in avtomatizirane črpalne postaje Ratavica, Zletovo in Dobrevo.

Skupna zmogljivost proizvedene pitne vode se je s tem povečala s 75 na 100 litrov v sekundi, kar zadovoljuje današnje, pa tudi prihodnje potrebe občine, saj se krepijo gospodarske dejavnosti v občini. Tam je že nekaj let tudi makedonska podružnica našega mežiškega TAB-a, tovarne akumulatorskih baterij.

"Ta projekt je bil zelo pomemben, ker mi zdaj lahko sklenemo dogovor za nove investicije s TAB MAK-om, pa tudi z ostalimi investitorji," župan Probištipa Dragan Anastasov opisuje, kako pomembna je bila zagotovitev zadostnih količin vode tudi v industrijske namene.

"V prihodnosti se vojne ne bodo bíle zaradi nafte, ampak zaradi vode," na pomen te življenjsko pomembne tekočine opozarja tudi Dušan Šešok, direktor Iskre, katere skopska hčerinska družba M DOOEL je omenjeni projekt tudi izvedla, na ceveh pa so se svetile tudi nalepke Kolektorjevega podjetja Strix, ki se ukvarja s sistemi za avtomatizirano pripravo in čiščenje vodá.

Uradna razvojna pomoč
Izgradnjo objekta je sofinancirala Republika Slovenija v skladu s svojimi obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v OECD-ju o zagotavljanju razvojne pomoči manj razvitim državam. Za projekt v Probištipu je Slovenija donirala 600.000 evrov nepovratnih sredstev, kar je polovica od skupne vrednosti projekta, ostalo so bila lokalna sredstva.

"Neko pravilo v Evropski uniji je, da vse države namenjajo sredstva za mednarodno razvojno pomoč. Cilj je, da bi države za to namenile 0,3 odstotka svojega proračuna. Slovenija tega ne dosega in tudi še nekaj časa ne bo dosegala – zdaj dajemo približno polovico te ravni. Znotraj tega ministrstvo za finance upravlja to proračunsko postavko, ministrstvo za zunanje zadeve je pa bolj v aktivni vlogi nabora projektov. Na eni strani je pomembno, da se zmanjšuje zaostanek v razvoju teh držav ali določenih področij, na drugi strani pa mi to tako upravljamo, da za ta sredstva, ki jih damo, projekte izvajajo slovenska podjetja," je za MMC pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.

Roka roko umije
Sistem razvojne pomoči je lahko tudi multilateralen – takrat gre skozi Svetovno banko ali pa evropske mehanizme, a Slovenija se zavzema za to, da bi čim večji del te razvojne pomoči dala v bilateralnih aranžmajih – za bilateralno razvojno sodelovanje ima država v proračunu 3,5 milijona evrov.

"Veliko je držav, ki potrebujejo pomoč, zato moraš postaviti prioritete – programske in geografske. In za nas je prioriteta Zahodni Balkan. V Črni gori se zdaj denimo sofinancira gradnja dveh čistilnih naprav, v Makedoniji pa se zbira projektna dokumentacija za rudnik za proizvodnjo premoga. Tako da nekaj so dela, drugo pa tudi študije – delajo slovenska podjetja, geološki zavod, nekdanji inštitut za rudarstvo. So pa taki projekti primerni, ker potem se tudi v izvedbeni fazi lažje vključiš, če delaš že projektno dokumentacijo," Dragonja opisuje, kako se na eni strani dosegajo ti razvojni cilji, na drugi strani se pa potem tudi daje priložnost slovenskim podjetjem.

Okolje na prvem mestu
Ustanova, ki jo je slovenska vlada pooblastila za izvajanje operativnega dela mednarodnega razvojnega sodelovanja, je Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CSMR).

"Delamo predvsem na področju varovanja okolja v skladu z Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju, ki je opredelila dve prioritetni področji za razvojno sodelovanje Republike Slovenije – to sta opolnomočenje žensk ter boj proti podnebnim spremembam in ravnanje z naravnimi viri. Podpiramo predvsem projekte na področju varovanja okolja, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, zagotavljanje pitne vode," našteva Mojca Kopše.

Pomoč le za javno
Projekti morajo najprej čez sito že v svoji lastni državi. "Prvi pogoj je, da gre za javni subjekt – npr. neko javno podjetje, občina, agencija, zavod ... Ta se na nas obrne s prošnjo za donacijo, običajno gre za projekt, ki je že konkretiziran in imajo rešitev zanj. Oddajo uradno vlogo, ki jo mi potrdimo na našem svetu in potem iščemo financerje. Naš glavni financer je ministrstvo za finance, v preteklosti pa tudi ministrstva za okolje, gospodarstvo in zunanje zadeve. Prosilca potem obvestimo, da so sredstva zagotovljena, z njim podpišemo donatorsko pogodbo, on v skladu z lokalno zakonodajo izbere izvajalca in izvajanje projekta se začne," Kopšetova opisuje, kako neki projekt pride do slovenskega denarja.

Zanj se lahko potegujejo države Zahodnega Balkana (razen Hrvaške), države evropskega sosedstva (Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Gruzija) in države podsaharske Afrike.

Največ projektov pa se izvede v Črni gori in Makedoniji, kjer so se s slovensko pomočjo vmes že oprale tudi sladke makedonske jagode, ki mi jih je ponudila Ivka Naneva. "Takole zdaj teče," ponosno kaže močan curek iz zalivalne cevi na vrtu. Medtem ob njej kima Stanka Janeva: "Brez vode ne gre. Kot so govorili stari – brez kruha boš že preživel, brez vode ne moreš."