Čeprav so sprva iz Moskve sporočili, da je Bela hiša potrdila srečanje Trump-Putin, je ameriški predsednik zdaj prek Twitterja sporočil, da srečanja ne bo. "Ker ladje in mornarji iz Rusije še niso bili vrnjeni v Ukrajino, sem se odločil, da odpovem predvideno srečanje. Veselim se tega pomembnega srečanja, ko bo situacija razrešena," je tvitnil Trump, ki naj bi se s Putinom sešel v sklopu gospodarskega vrha G20 v Argentini.

Ameriški predsednik Donald Trump je odpovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Foto: Reuters
Ameriški predsednik Donald Trump je odpovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Foto: Reuters

V Kremlju so se na Trumpovo odpoved odzvali s humorjem. Če novica drži, potem bo imel ruski predsednik ob robu vrha nekdaj dodatnih ur za druga koristna srečanja, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kremelj je ob tem še sporočil, da uradnega sporočila o odpovedi srečanja še niso dobili. Dodali so, da Rusija z odpovedjo srečanja ničesar ne izgublja in da je vedno pripravljena na dialog.

Porošenko na pomoč poziva Nato

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v intervjuju za nemški časopis Bild predtem izrazil upanje, da bodo Natove ladje preusmerjene tako, da bodo v pomoč Ukrajini. "Nemčija je ena najmočnejših zaveznic, upamo, da bodo države Nata pripravljene poslati svoje ladje v Azovsko morje v podporo Ukrajini in ji zagotoviti varnost." Nato je sicer že izrazil "polno podporo" Ukrajini, ki sicer ni članica organizacije Severnoatlantskega sporazuma.

Zatem je ukrajinski admiral pozval Turčijo, naj Bosporsko ožino zapre za ruske ladje. "Turčijo bomo prosili, naj zapre Bospor, da bodo Rusi vedeli, da je njihova država kršila mednarodno pravo," je v Kijevu na konferenci o pomorski varnosti dejal ukrajinski admiral Igor Vorončenko.

Bospor in Dardanele so v suverenosti Turčije, obe ožini pa povezujeta Sredozemsko in Črno morje. Trgovske in potniške ladje imajo v času miru prost prehod, za mornarico pa obstajajo določene omejitve.

Rusija naj bi prepovedala plutje iz ukrajinskih pristanišč

Rusija naj bi v sredo zvečer prepovedala vplutje ali izplutje ladij iz dveh ukrajinskih pristanišč v Azovskem morju. Ukrajinski minister za infrastrukturo Volodimir Omeljan je dejal, da naj bi nadaljevanje poti prepovedali 35 ladjam. Po njegovih informacijah lahko pot nadaljujejo le ladje, ki so na poti do ruskih pristanišč v Azovskem morju. Rusija je po njegovem mnenju s tem "namenoma zaostrila krizo v Azovskem morju" in dodatno pripomogla k destabilizaciji regije. "Z zaporo pa namerava pregnati Ukrajino s svojega ozemlja," je zapisal na Facebooku.

 Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je razglasil vojno stanje v desetih ukrajinskih regijah. Foto: Reuters.
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je razglasil vojno stanje v desetih ukrajinskih regijah. Foto: Reuters.

Razglasitev vojnega stanja

Od srede je v 10 od 27 ukrajinskih regij začelo veljati 30-dnevno vojno stanje. Pokrajine mejijo na Rusijo, Dnestrsko republiko (uradno del Moldavije) ali pa so obalna območja. Vlada v Kijevu lahko v tem času v teh pokrajinah prepove javna zborovanja, uvede policijsko uro in ureja objave v medijih.

Incident v Azovskem morju se je zgodil v nedeljo, ko je ruska obalna straža v Kerški ožini pri priključenem polotoku Krim zasegla tri ukrajinska vojaška plovila. Ta so iz Črnega morja plula v ukrajinsko pristanišče Mariupol v Azovskem morju. Pri tem je bilo zajetih 24 ukrajinskih mornarjev, med njimi tudi nekaj častnikov, ki so ukrajinski mornarici "obveščevalno" pomagali. Pred zajetjem je bil eden izmed ukrajinskih obveščevalcev huje ranjen.

Petro Porošenko je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da želi anektirati celotno Ukrajino. Foto: Reuters.
Petro Porošenko je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da želi anektirati celotno Ukrajino. Foto: Reuters.

Rusija je že predtem objavila, da so med prijetimi tudi pripadniki ukrajinske obveščevalne službe. Sodišče na Krimu je za 15 (sprva je bilo 12) mornarjev odredilo dvomesečni pripor, med njimi so tudi trije ukrajinski mornarji, ki so bili v incidentu ranjeni in se zdravijo v bolnišnici. Očitajo jim nezakonit vstop na rusko ozemlje ob grožnjah z nasiljem, za kar jim po navedbah ruske tiskovne agencije Interfax grozi do šest let zapora.

Medsebojno obtoževanje

Ruski predsednik Vladimir Putin meni, da je Porošenko uvedel vojno stanje za nabiranje političnih točk pred predsedniškimi volitvami leta 2019. Porošenko pa je Putina obtožil, da želi anektirati celotno Ukrajino, in zavrnil obtožbe, da je bilo vplutje ladij ukrajinske mornarice v Kerško ožino provokacija.

"Ne verjemite Putinovim lažem," je izjavil za Bild. "Putin želi nazaj stari ruski imperij. Sebe vidi kot ruskega carja, njegovo carstvo pa ne more delovati brez Ukrajine. Vidi nas kot kolonijo," je dejal Porošenko.

Ukrajinski predsednik je Nemčijo, ki je največji kupec plina v Moskvi, pozval, naj zaustavi izgradnjo plinovoda pod morjem, ki bi Rusiji omogočil dobavo plina mimo ozemlja Ukrajine. "Potrebujemo močno, odločno in jasno reakcijo na agresivno obnašanje Rusije," je dejal Porošenko. To po njegovem mnenju pomeni tudi ustavitev projekta plinovoda Severni tok 2.

Merkel: Ukrajina mora ostati prehodna za ruski plin

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se je v torek pogovarjala tako s Putinom kot s Porošenkom in pozvala k dialogu, je v četrtek sporočila, da EU novih sankcij proti Rusiji "ne uvaja zaradi sankcij samih, temveč zato, da upoštevamo mednarodno zakonodajo". Poudarila je, da "ukrajinsko pristanišče Mariupol ne bo odrezano od Azovskega morja" in da bo o tem vprašanju spregovorila s Putinom na vrhu G20. "Zagotoviti moramo, da ostane Ukrajina prehodna država za ruski plin," je bila jasna.

Nemška kanclerka Angela Merkel bo na vrhu G20 govorila z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Foto: Reuters.
Nemška kanclerka Angela Merkel bo na vrhu G20 govorila z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Foto: Reuters.

Erdogan: Turčija bi lahko posredovala med Ukrajino in Rusijo

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je dejal, da bi lahko Turčija posredovala v sporu med Rusijo in Ukrajino, o tem je Erdogan že govoril z obema stranema. Turčija si ne želi nadaljnjih napetosti v sporu med Ukrajino in Rusijo, s katerima si deli obalo Črnega morja. To bi namreč še dodatno destabiliziralo regijo.