Hrvaške oblasti so sporočile, da so do 20. septembra letos dobile 816 prošenj za azil, medtem ko je bilo v celotnem lanskem letu 1.887 zahtev. Lani so mednarodno zaščito odobrili 211 osebam, letos do 28. septembra pa 157 osebam. Foto: Reuters
Hrvaške oblasti so sporočile, da so do 20. septembra letos dobile 816 prošenj za azil, medtem ko je bilo v celotnem lanskem letu 1.887 zahtev. Lani so mednarodno zaščito odobrili 211 osebam, letos do 28. septembra pa 157 osebam. Foto: Reuters
Hrvaško notranje ministrstvo je pred časom objavilo, da so letos zaznali 3.200 ilegalnih prehodov meje, kar je bilo za četrtino več kot v enakem obdobju lani. Hrvaška vlada pričakuje, da bodo do konca leta izpolnili vse tehnične zahteve za vstop države v območje schengena, ki ga pričakujejo do leta 2020. Foto: Reuters

Komisarka za človekove pravice Sveta Evrope Dunja Mijatović je v pismu z datumom 20. septembra pozvala hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, naj Hrvaška začne nujne, učinkovite in neodvisne preiskave o vseh znanih primerih kolektivnega izgona ilegalnih migrantov v Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Prav tako zahteva preiskavo vseh navedb o policijskem nasilju nad prebežniki, celo nad otroki in nosečnicami, ki so med družbeno najbolj ranljivimi skupinami. Preiskavo je zahtevala tudi v vseh primerih navedb o domnevnih kaznivih dejanjih policistov, ki naj bi prebežnikom jemali osebne stvari.

Mijatovićeva je pozvala hrvaške oblasti, naj preprečijo in ustavijo tovrstno ravnanje policistov ter naj zagotovijo pošten in učinkovit postopek preverjanja pravice do azila, so objavili na spletni strani mednarodne organizacije, ki skrbi za krepitev demokracije, zaščito človekovih pravic in vladavino prava na stari celini. Svet Evrope je za zdaj najvišja mednarodna organizacija, ki je opozorila Plenkovića, da mora biti upravljanje migracij v skladu z vladavino prava in obvezujočimi mednarodnimi pravnimi načeli.

Mijatovićeva se v pismu med drugim sklicuje na podatke Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), da je Hrvaška od začetka leta kolektivno izgnala 2.500 prebežnikov. Približno 1.500 izgnanih je prijavilo, da niso imeli možnosti vložiti prošnje za azil, 700 pa se jih je pritožilo, da so jih hrvaški policisti pretepli ter jim odvzeli denar in mobilne telefone. Na sistematično nasilje hrvaških policistov do prebežnikov je v svojem poročilu za leto 2017 opozorila tudi hrvaška varuhinja človekovih pravic Lora Vidović, a se v Banskih dvorih na to niso odzvali.

Hrvaška očitke vztrajno zavrača
Hrvaška policija sicer vztrajno zavrača vse navedbe o neprofesionalnem ravnanju njenih pripadnikov ob meji z BiH-om in Srbijo, ki je hkrati tudi zunanja meja Evropske unije. Trdijo, da ravnajo v skladu s hrvaškimi in schengenskimi zakoni. Iz hrvaškega notranjega ministrstva so v sporočilu za javnost zavrnili vse navedbe Sveta Evrope. Zapisali so, da je hrvaški notranji minister Davor Božinović 3. oktobra poslal Mijatovićevi podroben odgovor o postopkih hrvaške obmejne policije.

Poudarili so, da od sredine lanskega leta na svojih mejah izvajajo okrepljene ukrepe zavračanja prebežnikov, ki so v skladu tudi s schengenskimi pravili. Od 18. julija nadzirajo kopensko mejo z BiH in morsko mejo s Črno goro tudi s Frontexovimi letali, so izpostavili. Trdijo, da niso ugotovili nobenega primera, da bi hrvaški policisti uporabili silo nad prebežniki ali storili kaznivo dejanja tatvine v škodo državljanov tretjih držav.

"Vse prijave nevladnih organizacij in drugih organizacij o domnevni uporabi policijske sile do prebežnikov so preverjene v okviru možnosti, glede na to, da praviloma ni dovolj konkretnih podatkov, ki so potrebni za kriminalistično preiskavo," so navedli. Pojasnjujejo, da so prebežniki obtožili hrvaške policiste z namenom, da bi znova vstopili na Hrvaško in nadaljevali svojo pot proti državam, v katere so namenjeni.