Švica je ena izmed držav, ki močno občuti posledice podnebnih sprememb. Med letoma 2001 in 2022 so njeni ledeniki izgubili za tretjino prostornine. Tajanje so poskušali upočasniti tudi s posebnimi pregrinjali (na fotografiji). Foto: EPA
Švica je ena izmed držav, ki močno občuti posledice podnebnih sprememb. Med letoma 2001 in 2022 so njeni ledeniki izgubili za tretjino prostornine. Tajanje so poskušali upočasniti tudi s posebnimi pregrinjali (na fotografiji). Foto: EPA

Zakon o zaščiti podnebja, katerega cilj je usmeriti državo k ogljični nevtralnosti do leta 2050, je podprlo 59,1 odstotka volivk in volivcev, za zakon o davčni reformi za vpeljavo minimalne davčne stopnje za multinacionalke pa je glasovalo 78,5 odstotka volivk in volivcev, po poročanju nemške tiskovne agencije DPA kažejo končni izidi glasovanja.

Volilna udeležba je bila 42-odstotna.

Ogljična nevtralnost do leta 2050

Namen novega zakona o varovanju podnebja je doseči ogljično nevtralnost do leta 2050. Ob tem naj bi podnebju škodljive emisije do leta 2040 zmanjšali za 75 odstotkov v primerjavi z letom 1990.

Zmanjšali naj bi tudi porabo fosilnih goriv, ki jih v celoti uvažajo, ter se usmerili na domačo proizvodnjo zelene energije, piše Yahoo News.

Zagovorniki podnebnega zakona so volivce skušali privabiti tudi s plakatom ruskega predsednika in geslom
Zagovorniki podnebnega zakona so volivce skušali privabiti tudi s plakatom ruskega predsednika in geslom "S svojo izbiro razburite Putina". Švica je pri zalogah fosilnih goriv popolnoma odvisna od uvoza. Foto: EPA

Švicarji so podoben podnebni zakon, ki je predvideval popolno prenehanje uporabe fosilnih goriv, zavrnili leta 2021.

Parlament je zakon že sprejel, vendar mu desna konservativna Švicarska ljudska stranka (SVP) nasprotuje. Trdi namreč, da bo povzročil velik dvig cen v energetiki. Stranka je zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma.

Odločna podpora 15-odstotni minimalni davčni stopnji

Pri vprašanju obdavčitve dohodkov pravnih oseb pa gre za izvajanje sklepa Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v skladu s katerim bi bile multinacionalke z najmanj 750 milijoni evrov prihodkov obdavčene po najmanj 15-odstotni davčni stopnji.

Švicarski kantoni imajo ponekod znatno nižjo stopnjo davka in so zato posebej privlačni za multinacionalke. Od višjih davčnih prihodkov bi imela koristi predvsem kantona Basel in Zug, v katerih imajo sedež veliki farmacevtski in trgovski koncerni, še poroča DPA.

Vpeljava najnižje davčne stopnje ni bila vprašljiva, saj so predlog podpirale vse večje stranke in tudi velika podjetja. Švicarska vlada naj bi z ukrepom pridobila 2,5 milijarde švicarskih frankov dodatnih prihodkov na leto.

Multinacionalke so pozdravile večjo stopnjo gotovosti, ki bi jo prineslo zvišanje davka, ta pa bo s 15-odstotno stopnjo še naprej med najnižjimi na svetu. V Švici ima svoje sedeže več kot 2000 tujih podjetij, na primer Google, ter še 200 švicarskih multinacionalk, kot je Nestle.