Glede na izide vzporednih volitev so krščanski demokrati dobili 39,5 odstotka glasov, a si bodo morali za vladanje poiskati novega koalicijskega partnerja, saj so liberalci (FDP) izpadli iz parlamenta. Podprlo jih je le 3,5 odstotka volivcev.

Druga najmočnejša stranka v deželnem parlamentu bo Levica z od 18,5 do 19 odstotki osvojenih glasov, socialdemokrati (SPD) so z 12,5 odstotka na tretjem mestu, sledi Alternativa za Nemčijo (AfD) z od 9,5 do 10 odstotki glasov. Zeleni so osvojili od 5,2 do šest odstotkov podpore, Nacionalno demokratsko stranko (NPD) je podprlo pet odstotkov volivcev.

Volilna udeležba je bila 48,5-odstotna, pred petimi leti pa nekaj več kot 52-odstotna.

Nov zagon za evroskeptike?
Mediji največ pišejo o izjemnem uspehu AfD-ja, ki mu je prvič uspelo vstopiti v landtag. Evroskeptiki sicer nameravajo, potem ko jim septembra lani za las ni uspelo prestopiti petodstotnega praga za zvezni parlament, so pa nato kovali dobiček na majskih evropskih volitvah, iz Saške narediti svojo politično utrdbo. AfD je bil ustanovljen aprila lani, na vrhuncu dolžniške krize v EU-ju, v svoje vrste pa mu je uspelo pritegniti številne člane CDU-ja, ki so nezadovoljni s previdnim konservativizmom Merklove in jezni zaradi njene odločitve, da pomaga reševati obubožane južne članice osemindvajseterice. Zase pravijo, da bolj kot Evropi nasprotujejo evru.

Po Saški bi lahko AfD politični dobiček kmalu koval še v dveh zveznih deželah, Turingiji in Brandenburgu, kjer bodo volitve septembra.

Zmagovalec jasen že vnaprej
CDU je politično življenje na Saškem, industrijskem osrčju nekdanje Nemške demokratične republike, obvladoval vse od prvih postkomunističnih volitev oktobra 1990. Še pred nekaj meseci so ji strokovnjaki napovedovali absolutno večino, pred dnevi objavljena anketa ZDF-ja pa ji je namenila le še 39 odstotkov glasov, kar je manj od 40,2 odstotka, kolikor jih je pobrala na zadnjih saških volitvah leta 2009. Dozdajšnji saški ministrski predsednik Stanislaw Tillich naj ne bi izključeval možnosti koalicije z AfD-jem, čeprav je Merklova pred kratkim znova odločno zavrnila sodelovanje z evroskeptiki na zvezni ravni.

Tillich bi lahko koalicijo oblikoval tudi s SPD-jem, po zgledu velike koalicije v Berlinu. Prav tako Tillich ni izključil možnosti koalicije z Zelenimi, a bi morali stranki predtem razrešiti razhajanja glede energetske politike, predvsem glede prihodnosti kopanja rjavega premoga, kar je steber saškega gospodarstva.