Državni tožilec Jukka Rappe je že prejšnji mesec ocenil, da ni dovolj dokazov, ki bi potrdili primer korupcije, ki je bila sicer ugotovljena na prvi stopnji. Foto: EPA
Državni tožilec Jukka Rappe je že prejšnji mesec ocenil, da ni dovolj dokazov, ki bi potrdili primer korupcije, ki je bila sicer ugotovljena na prvi stopnji. Foto: EPA

O odločitvi sodišča so sporočili iz Patrie, kjer so izrazili zadovoljstvo, da se je postopek, ki se je začel leta 2008, sklenil v skladu z njihovimi pričakovanji. Odločitev sodišča v Turkuju je sledila, potem ko se finski državni tožilec Jukka Rappe do danes, ko je potekel skrajni rok, ni pritožil na lansko odločitev sodišča, na podlagi katere je bila Patria oproščena obtožb podkupovanja hrvaških uradnikov med prodajo vojaških oklepnikov leta 2007.

Februarja lani je prvostopenjsko sodišče menedžerja Patrie Heikka Hulkkonena in Reija Niittynena obsodilo na zaporne kazni zaradi podkupovanja hrvaških uradnikov med letoma 2005 in 2008 z namenom zagotoviti prodajo finskih oklepnikov, a je februarja letos prizivno sodišče v Turkuju prvostopenjsko odločitev razveljavilo.

Da pritožbe ne bo, je tožilec Rappe posredno napovedal prejšnji mesec, ko je presodil, da ni dovolj dokazov, ki bi potrdili primer korupcije.

"Proces je bil dolg in naporen, a je zdaj sklenjen," je dejal predsednik uprave Patrie Heikki Allonen, ki je napovedal nadaljevanje dolgoročnega razvoja obrambne industrije.

Skoraj milijonska odškodnina
Finska bo morala plačati 900.000 evrov odškodnine oproščenim menedžerjem in Patrii, ki je v 100-odstotni lastni finske države, je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina potrdila glavna odvetnica Patrie Hanna Kyrki.

Na Hrvaškem niso ugotovili kaznivih dejanj
Hrvaško tožilstvo je lani končalo preiskavo o domnevni korupciji, potem ko so leta 2010 oblikovali preiskovalno skupino s kolegi iz Finske in Avstrije. Kaznivih dejanj niso ugotovili.

Hrvaška je od Patrie leta 2007 kupila 84 oklepnikov za 112 milijonov evrov. Na razpis se je sicer prijavila tudi avstrijska družba Steyr. Leto pozneje je Hrvaška kupila še 42 finskih osemkolesnikov za 68 milijonov evrov.

Hrvaški mediji so s korupcijsko afero Patria povezovali tudi nekdanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, ki je kakršno koli vpletenost v nakup vojaških vozil zanikal.