Gauck je na dvodnevni obisk v Slovenijo prišel na povabilo slovenskega predsednika Boruta Pahorja, s katerim sta se poleg gospodarskega sodelovanja pogovarjala tudi o prihodnosti Evropske unije in razmerah na Zahodnem Balkanu. Pahor je visokemu gostu izročil najvišje državno odlikovanje, red za izredne zasluge.

Isti pogledi na razmere v svetu
Na novinarski konferenci po pogovorih je Pahor spomnil, da sta vladi Nemčije in Slovenije leta 2011 s sprejetjem deklaracije o poglobljenem sodelovanju dali odnosom med državama strateški pomen.

Politično in gospodarsko sodelovanje sta se od tedaj opazno krepili, z današnjim obiskom pa dobiva to "dvostransko strateško zavezništvo" še dodaten pomen. Gauck se namreč v Sloveniji mudi v času gospodarskega okrevanja naše države, je poudaril Pahor. "Slovenija se vrača," je dejal.

Po Pahorjevih besedah Slovenci imamo in želimo imeti zelo podobno korporativno kulturo kot Nemčija. Slovenija ima z nemškimi vlaganji v glavnem zelo dobre izkušnje, saj nemška podjetja v njej vidijo poslovne priložnosti strateške narave.

Tudi nemški predsednik je izpostavil odlične odnose med državama. Pri tem ni izpostavil le gospodarskega sodelovanja, ampak tudi to, da Nemčija in Slovenija delita iste vrednote ter zelo podobno gledata na razmere v svetu, še posebej ko gre za Zahodni Balkan.

Krivici je treba reči krivica
Gauck se je srečal tudi s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom in premierjem Mirom Cerarjem, s katerim sta govorila tudi o nacionalni spravi. Po besedah nemškega predsednika bi morali spravo, da bi se izognili nadaljnjim političnim zlorabam ideološke razklanosti, nastale po drugi svetovni vojni, doseči tudi v Sloveniji.

Njegov nasvet Slovencem je bil, da je treba krivici tudi reči krivica, saj se z zamolčanjem krivic družba ne more premakniti naprej. Le z odprtim in kritičnim soočenjem, kjer si strani priznata, da so bile strojene krivice in napake ter se zanje prevzame odgovornost, je mogoče priti do zgodovinskih spoznanj, ki omogočijo spravo, je prepričan Gauck.

Poudarek obiska na izobraževanju
Nemški predsednik se je udeležil okrogle mize Dialog za spremembe: oblikovanje družbenega soglasja, kjer so sogovorniki nemškemu gostu predstavili prizadevanja za krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter spodbujanje rasti in zaposlovanja, pri čemer si Slovenija še naprej želi dobrega sodelovanja z Nemčijo. Izrazili so tudi interes za nadaljnje sodelovanje nemških podjetij v privatizacijskih procesih v državi.

O konkretnih poslih naj tokrat ne bi bilo govora, bo pa Gaucka ob obisku spremljalo več za Slovenijo pomembnih Nemcev. Poseben poudarek tokratnega obiska bo na izobraževanju, inovacijah in razvoju. V okviru obiska sta Univerza v Ljubljani in Tehnična univerza v Berlinu podpisali protokol o sodelovanju.

Kot poudarjajo v uradu predsednika republike, je obisk pomembna potrditev Slovenije kot politične partnerice in zaveznice Nemčije ter pomembna priložnost za poglobitev dvostranskih odnosov na gospodarskem, znanstvenem in raziskovalnem področju.

Nemški predsednik bo obisk sklenil v sredo, ko si bo ogledal Medpodjetniški izobraževalni center v Novi Gorici in ajdovsko podjetje Pipistrel. Pahor in Gauck si bosta v sredo poleg tega ogledala Novo Gorico in obiskala tamkajšnji frančiškanski samostan Kostanjevica.

Državni protokol utišal vztrajnike
Odbor 2014 je svoje zborovanje izpred ljubljanskega okrožnega sodišča preselil pred bližnji hotel Union, kjer je večja skupina protestnikov želela nemškega predsednika opozoriti na svoje zahteve po reformi slovenskega sodstva. Brez teh sprememb bodo druge reforme v Sloveniji brez pomena, je dejal član obora Aleš Primc in dodal, da so se pred hotelom zbrali zato, ker v zgradbi poteka okrogla miza o dialogu, a Odbor 2014 nanjo ni bil povabljen.

Udeleženci shoda, opremljeni z napisi "Free JJ" (Svoboda JJ) in "Wir wollen fair justiz" (Zahtevamo pošteno sodstvo), so vzklikali imeni Janeza Janše in Toneta Krkoviča, ki sta bila obsojena v primeru Patria. Po nekaj minutah pred hotelom je Primc dejal, da jih je državni protokol obvestil, da so preglasni in da naj izklopijo zvočnik, kar so tudi storili, a šele po tem, ko so protokol obtožili, da krši njihovo pravico do svobodnega izražanja.