Ob meji z Makedonijo je že pred tedni obtičalo okoli 1.200 ljudi, večinoma iz Pakistana, Maroka in Irana, potem ko so Makedonija in druge države na balkanski begunski poti začele na svoje ozemlje spuščati le prebežnike z vojnih območij, to je Sirije, Afganistana in Iraka. Ti ljudje so v znak protesta zaprli mejni prehod in železniški promet med Grčijo in Makedonijo - ta je v bran pred njimi postavila kovinsko ograjo - in se v zadnjih dveh tednih večkrat spopadli s policijo. Železniški promet z Grčijo stoji že več kot deset dni.
Grška policija je že pred tem zaprla območje okoli mejnega prehoda z Makedonijo pri kraju Idomeni, prebežnikom pa ni dovolila, da bi se mu približali na več kot pet kilometrov. Dostop so onemogočili tudi novinarjem in sodelavcem Zdravnikov brez meja. Na mejnem območju naj bi bilo razporejenih več kot 200 pripadnikov posebnih enot policije.
Za migracije pristojni grški minister Joanis Muzalas je v ponedeljek poudaril, da bodo morali prebežniki, ki jih bodo v Atene po potrebi prepeljali tudi na silo, v prestolnici zaprositi za azil ali jih bodo vrnili v državo izvora.
Že več kot 600.000 prebežnikov
V Grčijo je po morju iz Turčije letos prišlo že več kot 600.000 prebežnikov, za mnoge je bila pot v gumijastih čolnih usodna. V novi nesreči, ki se je zgodilo v sredo zjutraj, je grška obalna straža pred obalo otoka Farmakonisi našla trupla enajstih ljudi, med njimi petih otrok, ko se je potopil njihov leseni čoln. Rešili so 23 ljudi, 13 pa jih še pogrešajo.
Na Hrvaškem nekoliko več prebežnikov
Na Hrvaško je iz Srbije do 9.00 prispelo 2.078 prebežnikov iz Srbije, medtem ko v začasnem begunskem prehodnem centru v Slavonskem Brodu na organizirani prevoz v Slovenijo čaka nekaj več kot 1.000 ljudi. V preteklih dneh se je dnevno število prebežnikov v primerjavi s preteklim koncem tedna znova nekoliko povečalo.
Od nedelje je v Hrvaško povprečno vsak dan vstopilo približno 4.300 ljudi, potem ko so v prejšnji petek iz Srbije sprejeli nekaj več kot 600 ljudi, v soboto pa manj kot 2.000. Od začetka begunskega vala na Hrvaškem sredi septembra je skozi državo šlo več kot 485.300 prebežnikov.
"Krize še ni konec," je dejal hrvaški notranji minister Ranko Ostojić in dodal, da je izmed vseh, ki so jih sprejeli na Hrvaškem, za azil zaprosilo 18 ljudi. Ostojić je med drugim dejal, da je Hrvaška pripravljena nemudoma uveljaviti dogovorjene kvote Evropske unije o sprejemu prebežnikov. "Lahko takoj začnemo z integracijo 1.640 ljudi, ki jih je določil Bruselj, a dejstvo je, da prebežniki želijo naprej v Evropo," je še dejal.
Presodil je, da je nevarnost terorizma težava vseh držav in da bo bolj človeški odnos do prebežnikov - brez žičnatih ograj in napetosti - zagotovilo, da bodo tudi posamezniki v begunskem valu manj naklonjeni terorizmu.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
