Milanu Lukiću pritožba ni uspela. Foto: EPA
Milanu Lukiću pritožba ni uspela. Foto: EPA
Sredoje Lukić
Sredoje Lukić je obsojen na 27 let zapora. Foto: EPA

Milorad Lukić je bil že leta 2009 na prvi stopnji obsojen na dosmrtni zapor, a se je pritožil zaradi domnevnih pravnih napak v postopku. Pritožbeni senat haaškega sodišča je zdaj razsodil, da je bila njegova odgovornost dokazana, zato je zavrnil pritožbo.

Njegovemu bratrancu Sredoju Lukiću so kazen znižali za tri leta, ker ni bilo dokazano, da je sodeloval pri pretepanju nekaj bošnjaških ujetnikov v taborišču Uzamnica.

45-letni Milan Lukić in 51-letni bratranec Sredoje Lukić sta bila obsojena zaradi etničnega čiščenja, ki sta ga izvajala nad Bošnjaki. Prvi kot poveljnik, drugi pa kot član krajevne paravojaške skupine bosanskih Srbov v Višegradu med letoma 1992 in 1994.

Sodišče je ugotovilo, da je Milan Lukić kriv uboja najmanj 132 Bošnjakov in je imel vodilno vlogo pri sežigu najmanj 119 živih civilistov, predvsem žensk, otrok in starejših ljudi v dveh hišah v Višegradu junija leta 1992. V obe hiši je tudi podtaknil požar.

Sredoje Lukić sicer ni sodeloval pri sežigu, je pa sodeloval pri zapiranju ljudi v hiši, pri čemer je vnaprej vedel, kaj se jim bo zgodilo.

Milana Lukića so prijeli leta 2005 v Argentini in ga februarja naslednje leto prepeljali v Haag. Sredoje Lukić se je skrival v Rusiji, nato pa se je septembra leta 2005 predal srbskim oblastem v BiH-u.

Na sojenju sta se oba izrekla za nedolžna.

Srbski študentje proti haaškemu sodišču
V Beogradu se je medtem na shodu zbralo več tisoč študentov, ki so protestirali proti nedavnim odločitvam haaškega sodišča, ki je oprostilo hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača, nato pa še nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja.

Študentskim protestnikom so se pridružili tudi srbski minister za pravosodje Nikola Selaković in pripadniki skrajnih nacionalističnih gibanj 1389 in Obraz. "Če ne bomo povzdignili glasu, se nam bodo dogajale nove in nove krivice," je na shodu dejal Selaković.

Skupaj se je v srbski prestolnici zbralo več kot tri tisoč protestnikov, ki so predsedniku parlamenta Nebojši Stefanoviću predali zahtevo, naj poslanci v izjavi obsodijo haaško sodišče in v Generalni skupščini ZN-a sprožijo razpravo o statusu haaškega sodišča.

Haaško sodišče je Gotovino in Markača oprostilo 16. novembra, Haradnija pa 29. novembra. Oprostilna sodba je v njihovih domovinah sprožila val navdušenja, med Srbi pa ogorčenje.