V odzivu je Tomašićeva dejala, da je spremenila nekatera prepričanja, ki jih je imela takrat. Kljub temu pa ne namerava odreči podpore "običajnim ustašem, ki so se borili za Hrvaško, a niso izvajali zločinov". Dodala je, da bi morali ustaše ločiti od dogajanja v Neodvisni državi Hrvaški (NDH).

Leta 1958 rojena Tomašićeva se je sredi sedemdesetih letih prejšnjega stoletja preselila v Kanado, kjer je s premori bivala do leta 1998. Po vrnitvi na Hrvaško je začela s politično kariero. Že v prejšnjem mandatu je bila hrvaška evropska poslanka. Na volitvah je na listi Hrvaških suverenistov prejela več kot 70.000 preferenčnih glasov, največ med vsemi kandidati.

Portal Novosti razkriva, da je Tomašićeva med letoma 1975 in 1985 v hrvaških domovih v Kanadi in ZDA v ustaški uniformi javno recitirala svoje in druge pesmi, posvečene ustašem, njihovemu ustanovitelju Anteju Paveliću in NDH-ju.

Avtorske pesmi naj bi pod dekliškim imenom Ruža Budimir objavljala v publikaciji Združenja kanadskih Hrvatov pod vodstvom Srećka Pšeničnika, Pavelićevega zeta in prvega človeka "hrvaškega osvobodilnega gibanja".

Objavili so denimo pesem Hrvaški, v kateri opisuje "hrabrost in ponos Pavelića" ter obljublja, da bodo "srca znova bila kot eno za domovino in za poveljnika". Pesem zaključuje z ustaškim vzklikom "večno za dom spremni!". V drugi pesmi Poveljniku izraža podporo in zvestobo Paveliću, s katerim "bodo skupaj umrli za svobodo".

Tomašić: "Ne sramujem se. Nikogar nisem ubila."

Evroposlanka je priznala, da je po Kanadi v ustaški opravi recitirala ustaške pesmi, a zanikala avtorstvo, saj naj bi pesmi napisal njen mentor Goroslav Mandić.

"Ne sramujem se. Nikogar nisem oropala, nikogar nisem ubila. V tem času se je veliko spremenilo in za nekaterimi stvarmi ne stojim več. Če gledamo s političnega položaja, sem se naučila veliko novega. Ugotavljam, da ni bilo vse tako, kot so mi govorili. Nekatere stvari da, nekatere ne," je dejala v intervjuju za Novosti.

Dotaknila se je tudi Anteja Paveliča in dejala, da je bil narcisoiden ter da bi lahko nekatere stvari napravil drugače. "Ni mu bilo treba pristati na rasne zakone. Ni mu bilo treba imeti taborišč. Vendar je bila vojna, moral je živeti v tistem času," je skušala relativizirati dejanja poveljnika ustašev.

Na tisoče umorjenih v pobojih in taboriščih

Pavelić je bil kot vojaški poveljnik NDH-ja glavni pobudnik vojnih zločinov nad civilisti. Odgovoren je za kampanjo proti Srbom, Judom, Romom, Bošnjakom in nasprotnikom med Hrvati, ki so jih zapirali v koncentracijska taborišča. Številna pričanja iz Nürnberških sodnih postopkov, skupaj z zapisi v nemškem, italijanskem in avstrijskem vojnem arhivu, pričajo o grozotah nad civilnim prebivalstvom.

Natančno število smrtnih žrtev ustaškega režima in nacistov ter drugih zaveznikov ostaja neznanka. Zgodovinski viri navajajo med 170.000 in 290.000 umorjenih Srbov, več kot 30.000 Judov – večino takratne populacije na Hrvaškem ter med 25.000 in 40.000 Romov – skoraj vso romsko populacijo na območju.