Hrvaški premier Andrej Plenković je povedal, da želijo s posebnim zakonom poslati sporočilo o pomembnosti tega za Hrvaško strateškega projekta. "Želimo si bolje umestiti Hrvaško na evropskem energetskem zemljevidu in razpršiti energetske vire," je dejal na seji vlade.

Projekt bo izveden v dveh fazah, najprej kot plavajoči in v drugi fazi kot kopenski terminal. Z razglasitvijo za strateški projekt želi hrvaška vlada pregnati vse dvome o gradnji terminala.

Na Hrvaškem trenutno proizvedejo 2,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, s čimer zadostijo več kot polovici domačih potreb.

EU bo primaknil tretjino denarja
Terminal na Krku naj bi na začetku proizvedel 2,6 milijarde plina letno, pozneje pa bi lahko proizvodnjo razširili na sedem milijard kubičnih metrov plina. Tako upajo, da bodo postali pomemben energetski igralec v srednji in vzhodni Evropi.

Evropska unija je terminal za utekočinjen zemeljski plin (LNG) na Krku uvrstila na seznam projektov skupnega interesa. S spodbujanjem takih projektov želi Bruselj zagotoviti razpršenost virov energije in zmanjšati odvisnost od ruskega plina.

Za plinski terminal na Krku namerava EU nameniti 101,4 milijona evrov oziroma 28 odstotkov predvidene vrednosti projekta.

Hrvaška namerava še do konca letošnjega leta sprejeti odločitev o naložbi v terminal, ki naj bi začel delovati na začetku leta 2020.

Postavitvi terminala nasprotujejo nekatere okoljevarstvene organizacije in lokalne oblasti, ki v njem vidijo nevarnost za občutljivi morski ekosistem.