Odločitev občinskega sveta Čačincev, ki je leta 1997 preimenoval takratno Ulico 21. novembra v Ulico 10. aprila v vasi Slatinski Drenovac, ni bila v skladu s hrvaško ustavo, kar je trdila tudi vlada premierja Zorana Milanovića, je na svoji spletni strani objavilo sodišče.

Obrazložitev je sodišče sporočilo v zvezi z odločitvijo, da je imenovanje ulice v vasi Slatinski Drenovac v zahodni Slavoniji po 10. aprilu, ko je bila leta 1941 ustanovljena Neodvisna država Hrvaška, v nasprotju s hrvaško ustavo. Oceno ustavnosti imena Ulica 10. aprila je leta 2013 zahtevala nekdanja levosredinska hrvaška vlada, ustavno sodišče pa je o tem odločilo prejšnji teden.

Sodniki so izjavili, da je bila NDH fašistična in nacistična država ter da sodobna Hrvaška ni njena naslednica. Večina ustavnih sodnikov je soglašala, da je sporno ime ulice mogoče povezati samo z 10. aprilom 1941, datumom ustanovitve NDH. Kot so dodali, je znana zgodovinska resnica, da je bila NDH fašistična in nacistična tvorba, ki je zanikala legitimna prizadevanja hrvaškega naroda za lastno državo. Značaj NDH zanika tudi temeljne vrednote hrvaškega ustavnega reda, so zapisali na spletni strani ustavnega sodišča.

Pri razsodbi se je sodišče sklicevalo tudi na določene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in na konvencijo za zaščito človekovih pravic.

Ustavno sodnik Miroslav Šimanović se s kolegi sodniki ni strinjal in je podal ločeno mnenje.

Hrvaški mediji so poročali, da so table s spornim imenom ulice iz Slatinskega Drenovca odstranili leta 2013, a imajo prebivalci ulice v svojih osebnih dokumentih še vedno naslov Ulica 10. aprila, ker občinski svet Čačincev ni spremenil svoje odločitve iz leta 1997. V Slatinskem Drenovcu je pred vojno na Hrvaškem živelo nekaj sto prebivalcev, večinoma srbske narodnosti. Danes ima vas nekaj deset prebivalcev, so poročali hrvaški mediji.