Meddržavno sodišče v Haagu je zavrnilo ukrajinsko obtožbo o ruskem financiranju upornikov na vzhodu Ukrajine. Foto: Reuters
Meddržavno sodišče v Haagu je zavrnilo ukrajinsko obtožbo o ruskem financiranju upornikov na vzhodu Ukrajine. Foto: Reuters
Proslava ob obletnici priključitve Krima.
18. marca so proruski prebivalci Krima proslavljali tretjo obletnico priključitve Rusiji. Foto: Reuters

Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je zavrnilo zahtevo Ukrajine po uvedbi začasnih ukrepov proti Rusiji zaradi financiranja upornikov na vzhodu države, vendar je Rusiji naložilo spoštovanje konvencije o preprečevanju vseh oblik rasne diskriminacije v primeru krimskih Tatarov.

ICJ je z vmesno sodbo zavrnil zahtevo Ukrajine, da v skladu z mednarodno konvencijo za preprečevanje financiranja terorizma ukrepa proti Rusiji, ki naj bi s podpiranjem proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine kršila določila konvencije. Sodišče je ugotovilo, da pogoji za uvedbo začasnih ukrepov niso izpolnjeni. Ukrajina "ni predstavila nobenih dokazov", da je bil denar iz Moskve porabljen na način, s katerim bi "povzročal smrt ali težke poškodbe civilistov".

Istočasno je sodišče odločilo, da mora Rusija spoštovati določila konvencije o preprečevanju vseh oblik rasne diskriminacije. Krimskim Tatarom mora omogočiti, "da vzdržujejo svoje reprezentativne institucije, vključno z medžlisom", njihovim parlamentom. Rusija, ki si je ukrajinski polotok Krim priključila marca 2014, mora zagotoviti tudi dostop do izobraževanja v ukrajinskem jeziku.

Dogovor iz Minska še velja
Sodišče je sicer spomnilo na dogovore iz Minska, ki so jih februarja 2015 potrdili predsednika Ukrajine in Rusije ter predstavniki oblasti v Donecku in Lugansku, podprla pa sta jih tudi francoski predsednik in nemška kanclerka ter Varnostni svet Združenih narodov v resoluciji 2202. V dogovoru sta Ukrajina in Rusija sklenili premirje in se dogovorili o umiku težkega orožja iz območja. Sodišče pričakuje, da si bosta stranki prizadevali za polno izvajanje dogovorjenih ukrepov, "da bi dosegli mirno rešitev konflikta v vzhodnih pokrajinah Ukrajine".

Sodišče poziva k mirnemu reševanju spora
Sodniki so v vmesni sodbi na 36 straneh obe strani pozvali, naj se vzdržita vsakršnih dejanj, ki bi zaostrila spor ali otežila končno odločanje sodišča o vsebini spora. Ni še jasno, ali bo sodišče o primeru, ki ga je Ukrajina vložila januarja letos, sploh razsojalo.

Ukrajina skuša s tožbo doseči, da bi ICJ izdal ukaz, v katerem bi od Rusije zahteval, naj se vzdrži "vsakršnih dejanj, ki bi lahko poslabšale ali razširile spor". Rusija naj bi to počela s financiranjem separatistov na vzhodu Ukrajine, njihovim oboroževanjem in opremljanjem, pa tudi s pošiljanjem "prostovoljcev".

S tem naj bi Moskva podpirala dejanja terorizma, med katerimi so našteli obstreljevanje civilnih območij in sestrelitev malezijskega potniškega letala MH17 julija 2014 nad vzhodno Ukrajino. Rusija je ukrajinske obtožbe, da naj bi "sponzorirala terorizem", odločno zavrnila.

Tožba Ukrajine zoper Rusijo
Tožba Ukrajine zoper Rusijo