Pogled na rezervat plemena Stoječa skala v Severni Dakoti. Foto: Reuters
Pogled na rezervat plemena Stoječa skala v Severni Dakoti. Foto: Reuters
Indijanci so okoli jezera postavili protestno taborišče, kjer so vztrajali tudi sredi najhujše dakotske zime. Foto: Reuters
Naftovod je skoraj v celoti že zgrajen, manjka samo še 1,5 kilometra dolg odsek čez ozemlje plemena Sju. Foto: Reuters
Indijancem so se pri protestih pridružili tudi drugod po ZDA. Foto: Reuters

Vodstvo kopenske vojske, katere inženirski korpus je pristojen za izdajo dovoljenja, je decembra lani, ko je ameriško vlado vodil Barack Obama, zadržalo izdajo dovoljenja za nadaljevanje projekta, ki je sprožil ostre proteste v rezervatu sjujskega plemena Stoječa skala.

Protestom so se pridružili številni Američani, tudi zvezdniki, ki skupaj z okoljevarstvenimi organizacijami trdijo, da bo predlagana trasa naftovoda Dakota Access pod jezerom Oahe ogrozila vodne vire.

Dodatna okoljska študija, ki jo je naročila Obamova administracija, bi lahko trajala dve leti, vendar pa jo je prekinil novi predsednik ZDA Donald Trump z izvršnim ukazom praktično nemudoma, ko je nastopil položaj, češ da zanjo ni potrebe. Protestniki pravijo, da se ob tem počutijo, kot da jim je vlada zarila nož v hrbet.

Protesti in tožbe se bodo nadaljevali
Pleme Stoječa skala napoveduje nadaljevanje tožb in protestov tudi, ko bo naftovod zgrajen. Pri tem opozarjajo na pogodbe z ameriško vlado iz leta 1851 in 1888, po katerih mora Washington pri odločitvah, ki zadevajo pleme, upoštevati dobrobit tega plemena.

Vodja plemena Dave Archambault II. zdaj protestnike poziva, naj se ne vračajo na prizorišče gradnje, ampak naj se mu, skupaj s preostalimi plemeni, pridružijo na velikem protestu v Washingtonu prihodnji mesec. "Pozivamo naše zaveznike, naj se nam pridružijo, ko bomo od kongresa zahtevali pravičen in točen proces. Naš boj ne poteka več na prizorišču v Severni Dakoti. Naš boj je s kongresom in Trumpovo administracijo. Pridružite se nam v Washingtonu 10. marca," je pozval.

Korporativni dobički pred pravicami plemena
Vodstvo zvezne države Severna Dakota in izvajalci projekta so odločitev vojske pozdravili, okoljevarstvene in druge organizacije, kot so Sierra Club, Greenpeace in Amnesty International USA, pa obsodili. Trumpovo administracijo obtožujejo, da postavlja dobičke podjetij pred avtohtone Američane in okolje.

Indijanci navajajo, da 1.886 kilometrov dolg naftovod, ki gre skozi štiri zvezne države, pri spornem ozemlju ogroža njihova kulturna prizorišča in stara pokopališča njihovih prednikov.
Naftovod je sicer praktično v celoti že zgrajen, razen poldrugega kilometra pod jezerom Oahe, okoli katerega so Sjuji postavili protestniško taborišče, v katerem so vztrajali tudi v najostrejšem zimskem vremenu. Pleme si je prizadevalo, da bi naftovod speljali okoli njihovega rezervata.

Aretacije miroljubnih protestnikov
Od avgusta dalje so oblasti aretirale skoraj 700 miroljubnih protestnikov, med njimi tudi Chasa Železne oči, uglednega člana plemena, ki mu zdaj zaradi "podžiganja nemirov" in "brezpravnega postopanja" grozi pet let zapora.

Pri tem aktivisti poudarjajo ironijo, ko miroljubne indijanske protestnike, ki se bojujejo za svojo zemljo, množično aretirajo, medtem ko se oboroženi milici, ki je lani zasedla zvezno zemljišče v Oregonu, kjer so njihovi rančarji izvajali krivolov, in tam vztrajala več tednov, ni zgodilo nič.

Trump, ki je investiral v naftno družbo ETP in sprejemal donacije od njenega direktorja, je do zdaj večkrat povedal, da ga najbolj zanima svobodno podjetništvo brez regulacij in omejitev.