Bodo volivci podprli reforme, ki jih Iran izvaja s predsednikom Hasanom Rohanijem? Foto: Reuters
Bodo volivci podprli reforme, ki jih Iran izvaja s predsednikom Hasanom Rohanijem? Foto: Reuters
Ajatola Ali Hamenej je oddal svoj glas v Teheranu. Foto: Reuters
Bo šel Iran po reformistični poti?


Volišča naj bi bila po prvotnih načrtih odprta do 15.30 po srednjeevropskem času, a je zaradi velikega interesa notranje ministrstvo sporočilo, da bodo volišča odprta dve uri dlje. Notranje ministrstvo prve izide pričakuje v soboto, lahko pa se pojavijo tudi zamude, saj potekajo še volitve sveta izvedencev.

V Teheranu je svoj glas oddal tudi vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej, ki je pozval Irance, naj se udeležijo volitev. "Voliti morajo vsi, ki imajo radi Iran, ki imajo radi veličino in slavo Irana," je dejal in dodal, da ima Iran sovražnike, izid volitev pa mora biti tak, da bo te sovražnike razočaral.

Volitve za pospešitev reform
Po jedrskem dogovoru julija lani je Zahod po skoraj desetletju odpravil sankcije proti Iranu. Nekoč "malopridna" država se je vrnila na mednarodno prizorišče in zdaj z zahodnimi državami, ki so odpravile sankcije proti Iranu, sodeluje pri reševanju mednarodnih kriz, kakršna je vojna v Siriji.

Usmeritev iranske politike na mednarodnem prizorišču je sicer še vedno negotova.

Nasprotovanje reformam predsednika Hasana Rohanija v parlamentu, v katerem so imeli večino konservativci in "trda linija", je bilo silovito. Zdaj ima Rohani priložnost, da se znebi številnih kritikov. Jedrski dogovor je v iranski javnosti naletel večinoma na pozitiven odziv, odprava sankcij pa ravno sovpada z volitvami, kar gre v korist iranskega predsednika in reformistov. Rohani volitve vidi kot ključne za omejitev prevlade konservativcev v parlamentu in pospešitev reform v državi.

Visoka brezposelnost med mladimi
V središču tokratnih volitev za štiriletne mandate v 290-članskem madžlisu je tristranski spopad med konservativci, privrženci trde linije in reformisti. Skoraj 12 let trajajoča koalicija med konservativci in trdolinijaši, ki so bili tesno povezani z nekdanjim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom, je bila vse prej kot uglašena, kar vliva upanje reformistom, ki so združeni v Listo upanja.

Več kot polovica Irancev je mlajših od 35 let, a je stopnja brezposelnosti pri mladih 25-odstotna, kar je več kot dvainpolkrat več od državnega povprečja. Konservativci so prepričani, da bo gospodarska rast bolj verjetna z domačo proizvodnjo, ki jo opisujejo kot gospodarstvo, ki črpa ideale iz islamske revolucije v Iranu leta 1979. Reformisti želijo pridobiti več tujih naložb, ki bi odprle delovna mesta za mlade, piše britanski BBC.

Rohani želi visoko udeležbo
Reformisti bodo za zmago znova potrebovali visoko volilno udeležbo, tako kot na predsedniških volitvah leta 2013. V nasprotnem primeru bo pridobila trda linija, saj se bodo njihovi podporniki gotovo udeležili volitev. Nizka udeležba bi lahko zapečatila Rohanijevo usodo in končala tako imenovano iransko pomlad. Rohani je zato pozval tiho večino, ki na volilni dan običajno ostane doma, naj mu pomaga izpeljati reforme.

Volišča bodo odprta do 15.30 po srednjeevropskem času, če bo velik interes, pa bi lahko ostala odprta tudi dlje, so sporočile oblasti. Notranje ministrstvo prve izide pričakuje v soboto, lahko pa pride tudi do zamud. 55 milijonov volilnih upravičencev bo volilo tudi 88 članov sveta izvedencev, uradniški organ, ki bo izvolil naslednjega vrhovnega voditelja, če bi 76-letni ajatola Ali Hamenej odstopil ali umrl. Mandat izvedencev traja osem let.

Bo šel Iran po reformistični poti?