Število priseljencev v Italiji se zadnja leta močno povečuje. Foto: EPA
Število priseljencev v Italiji se zadnja leta močno povečuje. Foto: EPA
Ena od najbolj obleganih točk v Italiji je otok Lampedusa, kamor se v trumah zgrinjajo afriški priseljenci. Foto: EPA
Berlusconi je v predvolilni kampanji obljubil ostrejšo politiko do nezakonitih priseljencev. Foto: EPA

Novi zakon o varnosti spreminja nezakonito priseljevanje v kaznivo dejanje, kar pomeni, da bo vsak migrant brez dovoljenja za bivanje obtožen kaznivega dejanja. Po novem bodo kaznovani tudi tisti, ki bodo nezakonitim priseljencem dali zatočišče: grozi jim do tri leta zapora. Nezakonitega priseljenca so sicer dolžni prijaviti vsi, razen zdravnikov in ravnateljev šol, ki jih obiskujejo otroci nezakonitih priseljencev. Po novem bosta morala starša ob prijavi rojstva otroka pokazati dokument, ki bo potrjeval, da sta zakonita prebivalca države.

Zakon uvaja tudi patrulje civilistov, ki bodo v sodelovanju s policijo skrbele za varnost. Nezakonite priseljence bodo po novem v posebnih centrih lahko zadrževali do šest mesecev, potem pa jih izgnali iz države. Do zdaj so jih lahko zadrževali 60 dni. Za pridobitev dovoljenja za bivanje bodo morali plačati od 80 do 200 evrov, za pridobitev državljanstva pa 200 evrov.

Nezakonit prihod v Italijo in nezakonito bivanje na prostoru ozemlja italijanske države je po novem kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen in denarna kazen v višini od 5.000 od 10.000 evrov.

Kot že rečeno, novi zakon omogoča ustanovitev patrulj, v katere se bodo lahko vključili nekdanji policisti in vojaki, ki pa ne bodo oboroženi. Državljani sicer nimajo nobene pravice legitimirati sumljivih oseb, temveč jih lahko samo prijavijo policiji in jih skušajo zadržati do njenega prihoda. Premier Silvio Berlusconi je z novim zakonom zadovoljen, saj meni, da bo država zdaj lahko državljanom bolje zagotovljala varnost.

Odziv Vatikana in organizacij, ki se zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic, je pričakovano oster. "Ta zakon bo prinesel veliko bolečine," je dejal monsinjor Agostino Marchetto, tajnik papeževega sveta za dušno pastirstvo migrantov. V dvorani senata, kjer so zakon s 157 glasovi za in 124 proti sprejeli, je po izglasovanju zakona med mnogimi izbruhnila nejevolja. Spodnji dom parlamenta je dal zeleno luč že maja.

Velik porast priseljencev
Italija ima v zadnjih letih veliko težav z nezakonitimi priseljenci: njihovo število se povečuje iz meseca v mesec. Samo lani je, predvsem iz Afrike, v Italijo prišlo več kot 36.000 nezakonitih priseljencev, kar je kar 75 odstotkov več kot leto poprej. Pred kratkim je vlada že uvedla politiko vračanja priseljencev, ki v trumah prihajajo v državo z ladjami, v Libijo, še preden bi lahko zaprosili za azil.

Berlusconi osvajal volivce tudi z obljubo o strožji priseljenski politiki
Italijanska vlada je zaradi naraščajočega števila nezakonitih priseljencev v državi že večkrat razglasila izredne razmere in tako tamkajšnjim oblastem omogočila, da so dobile več sredstev za obvladovanje nezakonitih prestopov italijanske meje. Izredne razmere zaradi nezakonitega priseljevanja so v Italiji prvič razglasili leta 2002, potem pa so jih tudi v času levosredinske vlade premierja Romana Prodija vsako leto podaljševali. Februarja 2008 je vlada odločila, da sprejemni centri niso več prepolni, zato je Prodijeva vlada izredne razmere omejila na Kalabrijo, Sicilijo in Apulijo, julija pa jih je potem znova razglasila.

Prodijev naslednik Silvio Berlusconi je že ob prevzemu oblasti napovedal strožjo politiko do priseljencev, kar vlada tudi uresničuje, tako z vračanjem prebežnikov kot s strožjim nadzorom v italijanskih mestih. Pred kratkim je Berlusconi tudi zavrnil idejo o multietnični Italiji in napovedal, da bo država še naprej vračala ladje s pribežniki v Afriko. Priseljenci sicer predstavljajo okoli sedem odstotkov italijanskega prebivalstva.

EU s skupno politiko do nezakonitih priseljencev
Nezakonito priseljevanje je tudi ena izmed pomembnih tem, o katerih razpravljajo države članice EU-ja, ki želijo oblikovati skupno priseljensko politiko. V letu 2008 so na mejah EU-ja zaznali 175.000 nezakonitih prehodov meje, katerih namen je zaposlovanje in preživetje, od tega 85 odstotkov prek Italije, Grčije in Španije.