V italijanskem senatu sedi 315 izvoljenih senatorjev, šest senatorjev pa ima dosmrtni mandat. Foto: Reuters
V italijanskem senatu sedi 315 izvoljenih senatorjev, šest senatorjev pa ima dosmrtni mandat. Foto: Reuters
false
Da je senat sprejel omejitve svojih pristojnosti, naj bi bila velika zmaga premierja Mattea Renzija. Foto: Reuters

Za sprejem ustavne reforme je glasovalo 179 senatorjev, 16 jih je bilo proti, sedem pa se jih je vzdržalo. Številni senatorji iz vrst opozicije so pred glasovanjem sicer zapustili dvorano. "S to reformo lahko Italijo spremenimo v preprostejšo in pravičnejšo državo," je po glasovanju poudaril premier Matteo Renzi.

Renzi je tako premagal opozicijo in je na poti k uspehu svoje reforme, v katero je vložil precej svojega političnega kapitala. Če bodo spremembe uveljavljene, se bo število senatorjev zmanjšalo za dve tretjini (s 315 na 100), senat pa bo izgubil precej moči. Tako ne bo mogel več zrušiti vlade oziroma odločati o zaupnici vladi, zelo omejene pa bodo tudi njegove možnosti za blokado zakonodaje.

Senatorji ne bi bili več neposredno izvoljeni, ampak bi bili predstavniki italijanskih dežel in večjih mest, pristojnosti pa bi imeli le pri zakonih, ki bi zadevali občine, dežele in pokrajine, etnična vprašanja in ustavne spremembe.

Cilj odpraviti možnost blokade
Cilj reforme je predvsem odpraviti možnosti za medsebojno blokado med senatom in poslansko zbornico, do česar je v Italiji prihajalo precej pogosto, še posebej, če je imela v enem domu večino ena politična opcija, v drugem pa druga. Sedanji sistem je bil tarča kritik, ker da je neučinkovit.

To se je recimo dogajalo po volitvah leta 2013, ko je bilo vladanje v državi zaradi različno porazdeljene večine praktično onemogočeno, čeprav je bila Italija sredi hude gospodarske in finančne krize. Pat položaj je razrešil šele takratni predsednik Giorgio Napolitano.

Renzijeva zmaga
"Gre za veliko zmago za Mattea Renzija ... Italiji in Evropi bo pokazal, da je sposoben reformirati državo, ki se je ne da reformirati," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal Roberto D'Alimonte, profesor politologije na univerzi Luiss v Rimu. Kot je dejal, bo "reforma poenostavila oblikovanje vlade, sprejemanje zakonodaje, zmanjšala moč lobijev ter povečala odgovornost parlamenta".

Spremembe zahtevajo poseg v ustavo, zato se bo reforma v senat oziroma zgornji dom parlamenta naslednje leto vrnila na glasovanje. Reformo bo moral dvakrat potrditi tudi spodnji dom parlamenta, kar bo dalo njenim nasprotnikom veliko priložnosti, da jo poskušajo preprečiti. Če bo opozicija tako zahtevala, bodo morale biti spremembe na koncu morda potrjene še na referendumu, kar bo še dodatno zapletlo njihov morebitni sprejem.