Francoski Judje pravijo, da se počutijo v Izraelu precej bolj domače kot v sekularni Franciji. Foto: Reuters
Francoski Judje pravijo, da se počutijo v Izraelu precej bolj domače kot v sekularni Franciji. Foto: Reuters
V napadih na trgovino Hyper Cacher januarja lani so bili ubiti štirje Judje. Napis opozarja na pomanjkanje solidarnosti z judovskimi žrtvami: "Jaz sem Charlie - pa tudi Cacher." Foto: Reuters
Judovska kippa, znana tudi pod imenom jarmulka, ki se jo številni francoski Judje zdaj izogibajo nositi v javnosti. Foto: Reuters
V zadnjih letih je Francijo zapustilo rekordno število Judov. Foto: Reuters

"Natančno se spominjam dne, ko sem vedel, da je čas, da se preselim v Izrael: 9. januar 2015," za CNN pripoveduje Yoav Krief. V napadu na trgovino Hyper Cacher v Parizu so bili ubiti štirje Judje, med njimi tudi Kriefov prijatelj. "Res sem se slabo počutil. Govoril sem s svojo mamo in ji dejal, da moramo nujno v Izrael." Šest mesecev pozneje se je preselil v Izrael, v sklopu največje selitve Judov iz zahodne Evrope v Izrael po ustanovitvi države leta 1948. Število francoskih Judov, ki so se preselili v Izrael, se je v zadnjih petih letih podvojilo, sledijo britanski Judje, a v precej manjših številkah.

Francoski premier Manuel Valls je pred kratkim izrazil strah, da bo judovski eksodus spremenil državo - na slabše. "Brez Judov Francija ni več Francija. Judovska skupnost je najstarejša, francoski državljani pa so že od francoske revolucije dalje," je povedal. A sodeč po raziskavi antisemitizma v EU-ju leta 2013 se kar 74 odstotkov Judov v Franciji vsaj del časa izogiba javni opredelitvi za Jude, več kot četrtina pa to počne vedno in v javnosti nikdar ne nosi kakršnega koli simbola judovstva, kot je denimo jarmulka (judovska čepica).

Številni francoski judje so se naselili v Ašdodu, mestu na jugu Izraela, kjer boste danes na ulicah in v tamkajšnjih francoskih kavarnah slišali francoščino prav tako pogosto kot hebrejščino. Izseljenci poročajo, da se tu zdaj počutijo dobro, medtem ko je v Franciji v zadnjih letih vse težje živeti kot Jud.

"Eden izmed razlogov so napadi, kot so tisti na judovsko šolo v Toulousu leta 2012, judovski muzej v Bruslju leta 2014 in lanski na Hyper Cacher, a francoska judovska skupnost že nekaj časa živi z globokim občutkom negotovosti," razlaga Avi Mayer, predstavnik Judovske agencije. Številni med razlogi izpostavljajo še sionistične nazore in odtujenost od trdno sekularne družbe, kjer so prebivalci vse bolj nestrpni do vernikov, navaja JTA.

Negostoljubna sekularna republika
Za verne Jude je Francija v zadnjih letih postala manj gostoljubna. Država je ob grožnji radikalnega islama še bolj zaostrila svojo politiko javne sekularnosti, zato se številni Judje počutijo skoraj kot uporniki in družbeni izobčenci, če se z jarmulko sprehodijo po ulici.

"Ne bežimo. Dobro smo živeli in zaradi tega ljubimo Francijo. Zapuščamo jo z žalostjo, ampak želimo si živeti v judovski državi, kjer nismo obravnavani kot obstranci, ki se jih mora tolerirati," za JTA razloge za odhod iz Francije našteva 27-letni v Marseillesu rojen Rudy Abecassis, ki se je z družino v Izrael odselil prejšnji mesec. Za francoske Jude pomeni živeti v Franciji živeti v nekakšni državi gostiteljici, kjer morajo nenehno skrivati svojo versko pripadnost - v Izraelu po drugi strani to lahko s ponosom razkazujejo.

Prav v Marseillesu je vodja tamkajšnje judovske skupnosti ta mesec, le dan po napadu na učitelja, ki je nosil tradicionalno judovsko pokrivalo, izdal priporočilo vsem Judom, naj se izogibajo nošnji jarmulke na ulicah. Učitelja je napadel z nožem in mačeto oboroženi najstnik kurdskega rodu, ki je dejal, da je deloval v imenu Islamske države (IS).

Daniel Benhaim, francoski direktor Judovske agencije, pravi, da so razlogi za "judovski eksodus" (t. i. aliyah) precej kompleksnejši od poenostavljene razlage, da se počutijo ogrožene od svojih muslimanskih sosedov. Dokaz za to naj bi bil, da večina francoskih judovskih izseljencev prihaja iz srednjega in višjega razreda, kar pomeni, da živijo v predelih, ki niso znani kot protijudovski. Samo 15 odstotkov jih prihaja iz revnejših sosesk z visokim deležem muslimanskega prebivalstva, kjer so napadi na Jude pogostejši.

"Tisti, ki zapuščajo Francijo, si lahko privoščijo, da se odrečejo francoskemu socialnemu sistemu. Večina jih živi v predelih, kjer so napadi na Jude precej redki, v številnih primerih pa antisemitizem ni primaren katalizator za selitev, ampak zgolj nekakšna navzočnost v ozadju," pove Benhaim.

Netanyahu vabi
Po napadu na Charlie Hebdo in Hyper Cacher se je solidarnostnega shoda pod krilatico "Je suis Charlie" v Parizu udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ta je francoskim Judom takrat sporočil, da je Izrael njihov dom, da izraelska vlada podpira njihovo emigracijo, in povabil vse Jude, naj ubežijo pred "naraščajočo plimo evropskega antisemitizma".

"Vsem Judom v Franciji, vsem Judom v Evropi bi rad povedal, da Izrael ni le smer, v katero molite. Država Izrael je vaš dom. Ta teden se bo sešla skupina ministrov, da bi okrepila ukrepe za povečanje priseljevanja iz Francije in drugih evropskih držav, kjer trpijo grozljiv antisemitizem," je dejal Netanjahu. "Vsi Judje, ki se želijo preseliti v Izrael, bodo sprejeti toplo in odprtih rok. Pomagali vam bomo pri asimilaciji v državi, ki je tudi vaša."

Očitno so njegovo vabilo sprejeli.