"O novem mandatarju bo odločil Most. Predlagali bomo svojega kandidata, to ne bosta ne Milanović in ne Karamarko. Most je pripravljen vstopiti v izvršno oblast," je dejal Prgomet, ki je hkrati tudi zavrnil, da bi se on potegoval za premierski stolček. Prgomet je bil sicer do februarja namestnik predsednika HDZ-ja Tomislava Karamarka.

Most neodvisnih list je postal največje presenečenje nedeljskih parlamentarnih volitev, saj je osvojil kar 19 poslanskih sedežev. Stranka je presegla petodstotni volilni prag v vseh desetih volilnih enotah na Hrvaškem, kar kaže, da so postali nacionalna stranka. Za stranko so glasovali tisti, ki že nekaj časa zavračajo politiko največjih strank levice in desnice, "nesposobnih komunistov" iz SDP-ja in "skorumpiranega" HDZ-ja.

Prav predstavniki Domoljubne koalicije HDZ-ja (59 poslancev) in SDP-jeve Hrvaška raste (56 poslancev) si zdaj izmenjavajo kljuko v prostorih Mosta, saj je ta stranka ključna za sestavo kakršne koli koalicijske vlade, ki za delovanje potrebuje vsaj 76 poslancev.

"Uradna pogajanja se še niso začela"
"Potekali so že neuradni pogovori, uradnih pogajanj pa še ni bilo. Pričakujem jih tako s HDZ-jem kot s SDP-jem, ko se bodo začela, boste obveščeni. Most z nikomer ne bo šel v koalicijo brez reform in tega se držimo. Ljudem smo obljubili reforme, ki pa jih lahko dosežemo le z nadzorovanjem večine v saboru. Če nobena stran ne bo privolila v naše zahteve, vladi ne bomo dali zaupnice. Ceneje je namreč iti na nove volitve kot še štiri leta trpeti še eno nespodobno vlado," je dejal Petrov. Uradna pogajanja se bodo sicer začela ta teden, po mnenju Petrova pa bi bila lahko nova hrvaška vlada izrisana v 15 dneh.

Most kot prvo reformo želi spremembe v javni upravi, predvsem določitev meril, po katerih se zaposlujejo vodstveni kadri.

Z lokalne na državno raven
Most neodvisnih list so kot politično stranko ustanovili v Metkoviću šele konec leta 2012 oziroma približno pol leta pred lokalnimi volitvami 2013. Na lokalnih volitvah so premagali močne lokalne politike predvsem iz vrst HDZ-ja in njenih koalicijskih partneric, ki so tudi po 20 let vladali v lokalnih samoupravah. Pozornost javnosti so pritegnili s svojim predanim in skromnim pristopom k reševanju lokalnih težav, s katerimi so spremenili dotedanjo percepcijo delovanja politikov, in pokazali, da je njihov cilj izboljšati življenja ljudi, in ne poskrbeti zgolj za lastne interese.

Mediji so poročali, da je župan Omiša Ivan Kovačić prodal službeni avtomobil, da bi lahko uredili vrtec, župan Metkovića Božo Petrov pa je celotni mestni upravi znižal plače na minimalne zneske, dokler mestu ni uspelo rešiti večine finančnih težav.

Most je tako na hrvaško politično prizorišče vstopil komaj nekaj mesecev pred letošnjimi volitvami. Svoje lokalne politike, pri katerih so pokazali, da imajo ideje in vedo, kako jih uresničiti, poskušajo preslikati tudi na državno raven. Njihov program med drugim predvideva reforme javne uprave in pravosodja kot tudi denarne in davčne politike ter spodbujanje konkurenčnosti hrvaškega gospodarstva s poudarkom na krepitvi domače proizvodnje.

Politiki, profesorji, zdravniki
Poleg lokalnih politikov so med poslanci Mosta večinoma profesorji in zdravniki. Navsezadnje sta zdravnika tudi dva najbolj izpostavljena člana Mosta. Predsednik stranke in župan Metkovića Božo Petrov je psihiater, član vodstva stranke Drago Prgomet pa je zagrebški kirurg. Večina poslancev Mosta nima veliko izkušenj v politiki. Nekateri so popolnoma novi na političnem prizorišču. Razen Prgometa so se izkušenejši politiki Mosta kalili zgolj na lokalni ravni v preteklih nekaj letih.

Most ni homogena skupina, ko gre za politična prepričanja in svetovne nazore, med njimi so tako privrženci levice kot desnice. 36-letni predsednik Mosta Petrov je bil kratek čas tudi član konservativne in klerikalne stranke Hrast, ki je v koaliciji s HDZ-jem v nedeljo postala parlamentarna stranka. V vrhu stranke prevladuje zmerno desna politika, ki za zdaj kaže strpnost do drugih in drugačnih. Ideologija ni v ospredju, saj je Prgomet izstopil iz HDZ-ja prav zaradi agresivne nacionalistične politike največje hrvaške politične stranke.