Ameriški predsednik Barack Obama (levo) in kitajski predsednik Ši Džinping sta ratificirala podnebni sporazum. Oznanitev ratifikacije predstavlja pomemben diplomatski dosežek za Obamo, ki se mu januarja izteče drugi mandat, poroča Reuters. Foto: Reuters
Ameriški predsednik Barack Obama (levo) in kitajski predsednik Ši Džinping sta ratificirala podnebni sporazum. Oznanitev ratifikacije predstavlja pomemben diplomatski dosežek za Obamo, ki se mu januarja izteče drugi mandat, poroča Reuters. Foto: Reuters
Smog
Kitajska in ZDA so največje onesnaževalke na svetu, zato je njihova ratifikacija sporazuma toliko pomembnejša. Foto: EPA
Kitajska in ZDA ratificirale podnebni sporazum

Obama in kitajski predsednik Ši Džinping sta pred vrhom G20 v kitajskem mestu Hangdžou generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Munu izročila dokumente o pristopu k sporazumu. Po prejemu dokumentov je Ban dejal, da je zdaj optimističen, da bo pariški podnebni sporazum začel veljati do konca leta.

Kitajski predsednik se je zavzel za inovativen pristop do podnebnih sprememb in dejal, da je od podnebnih sprememb "odvisna prihodnost naših ljudi in človeštva". Obama pa je po poročanju Guardiana dejal: "Kjer sta volja in vizija in kjer so države, kot so Kitajska in ZDA, pripravljene pokazati vodstvo in biti zgled, potem je mogoče oblikovati varnejši, uspešnejši svoboden svet, kot tisti, ki je ostal nam."

Ban je napovedal, da bo septembra v New Yorku potekalo srečanje na visoki ravni, na katerem naj bi govorili o uresničevanju sporazuma z ambicioznimi cilji za boj proti podnebnim spremembam.

Sporazum podpisalo 175 držav
Podnebni sporazum, ki je bil sprejet konec lanskega leta v Parizu, aprila pa ga je na sedežu ZN-a podpisalo 175 držav, bo začel veljati, ko ga bo ratificiralo ali kako drugače doma potrdilo 55 držav, ki predstavljajo 55 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Do zdaj je to storilo 24 od 180 podpisnic sporazuma. Med njimi so Francija in številne otoške države, ki jih ogroža naraščajoča gladina morja, medtem pa k svetovnemu onesnaževanju prispevajo bolj malo.

Sporazum sicer določa omejitev dviga globalne temperature za največ dve stopinji Celzija do konca stoletja, z željo približati se 1,5 stopinje. Učinkovati naj bi začel leta 2020.

Ratifikacija Kitajske in ZDA, ki je drugi največji onesnaževalec na svetu, pomeni velik korak k uveljavitvi. Kitajska je po poročanju Reutersa namreč odgovorna za nekaj več kot 20 odstotkov svetovnih izpustov, ZDA pa za slabih 18 odstotkov. Ruski delež onesnaževanja je 7,5-odstoten, indijski pa 4,1-odstoten. Indija naj bi k pariškemu sporazumu pristopila še pred koncem leta.

Med podpisnicami je tudi Slovenija
Ministri za okolje EU-ja so se junija zavzeli za čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma. Slovenija bi lahko ratifikacijski postopek začela takoj, ko bo sporazum potrjen v Evropskem parlamentu, kar je pričakovati do konca leta, je takrat povedala ministrica za okolje Irena Majcen.

Kitajska in ZDA ratificirale podnebni sporazum