Kitajska raziskovalna ploščad Haijang Ši Ju 981 (levo v ozadju) se je po dobrih dveh mesecih vrtanja umaknila iz spornih voda zahodno od otočja Paracel. Foto: Reuters
Kitajska raziskovalna ploščad Haijang Ši Ju 981 (levo v ozadju) se je po dobrih dveh mesecih vrtanja umaknila iz spornih voda zahodno od otočja Paracel. Foto: Reuters
Vietnamska obalna straža v Južnokitajskem morju
Vietnam in Kitajska redno razkazujeta vojaške mišice v Južnokitajskem morju. Foto: Reuters

V izjavi za javnost je Kitajska nacionalna naftna družba (CNPC) potrdila umik ploščadi, zaradi katere je nevarno zavrelo v Južnokitajskem morju, kjer se več držav poteguje za suverenost nad otoki in čermi, pod katerimi naj bi se skrivala naftna in rudna bogastva.

Kaj bo naslednji korak?
CNPC je poudaril, da bo zdaj proučil pridobljene podatke iz poskusnih vrtin, ki jih je naftna ploščad opravila vse od maja. "Med operacijo so se našle sledi nafte in plina. Zdaj bomo analizirali podatke in se odločili o naslednjem koraku."

Namerni trki in boji z vodnimi topovi
Prihod naftne ploščadi v vode zahodno od otočja Paracel je privedla celo do trkov in spopadov z vodnimi topovi med kitajskimi in vietnamskimi vojaškimi in ribiškimi ladjami. V samem Vietnamu so izbruhnili od oblasti dopuščeni veliki protikitajski nemiri. Vietnamska obalna straža je umik sporne ploščadi potrdila agenciji Reuters, plavajoči objekt pa se pomika proti kitajskemu otoku Hainan.

40 let ozemeljskega spora
Kitajska in Vietnam sta že desetletja v ozemeljskem sporu zaradi otočja Paracel, ki ga sicer nadzira Kitajska. Komunistična Ljudska republika je en del otočja zasedla ob koncu državljanske vojne leta 1950, leta 1974 pa so zasedli še preostale otočke, ko so premagali sile Južnega Vietnama. Na novo združeni komunistični Vietnam je nasledil zahteve, ki jih je po medsebojni vojni leta 1979 samo še okrepil.

Na jugu še bolj vroče žarišče
Še bolj zapleten je spor v južnem delu Južnokitajskega morja okoli otočja Spratlis, za katerega se poteguje kar šest okoliških držav (Kitajska, Brunej, Malezija, Filipini, Tajvan, Vietnam), najbolj agresivno pa tja zaradi nahajališč nafte posega ravno druga velesila sveta Kitajska.