Mao je Kitajsko preobrazil v komunistično velesilo. Foto: EPA
Mao je Kitajsko preobrazil v komunistično velesilo. Foto: EPA
Mao Cetung
Oblasti so pozvale k preprostim praznovanjem. Foto: EPA
Kitajska
Kitajci nimajo enotnega mnenja o Mao Cetungu. Foto: EPA
Kitajska
Mao je zaslužen za ustanovitev komunistične Kitajske. Foto: EPA

Mao Cetung se je rodil 26. decembra leta 1893 v revni kmečki družini v Šaošanu v pokrajini Hunan. Po opravljenem šolanju se je odpravil v Peking, kjer je delal v univerzitetni knjižnici in tam tudi prvič prišel v stik z marksistično literaturo.

Leta 1921 je postal eden izmed ustanovnih članov kitajske komunistične partije in v Hunanu tudi ustanovil njeno podružnico. Ko je leta 1927 vodja nacionalistične stranke Kuomitang Čangkajšek izvajal čistko med komunisti, se je skupaj s svojimi privrženci umaknil na jug Kitajske.

Potem ko so jih nacionalistične sile obkolile, so se komunisti pod njegovim vodstvom odpravili na legendarni "dolgi pohod", ko jih je pot vodila 9.000 kilometrov do severozahoda Kitajske, kjer so vzpostavili svoje oporišče.

Med osemletno vojno proti japonski okupaciji od leta 1937 do leta 1945 so komunisti in nacionalisti združili moči, a že kmalu po koncu druge svetovne vojne je med njimi izbruhnila državljanska vojna, ki se je končala z zmago komunistov.

Mao je tako 1. oktobra leta 1949 na Trgu nebeškega miru v Pekingu razglasil Ljudsko republiko Kitajsko, medtem ko so Čangkajšek in njegovi privrženci pobegnili v Tajvan.

Skok naprej pomenil padec nazaj
Komunistična oblast se je takoj lotila preoblikovanja kitajske družbe. Industrijo so podržavili, kmetijstvo pa je doletela kolektivizacija. Vsa opozicija je bila neusmiljeno zatrta.

Leta 1958 je Mao Cetung v želji po uveljavitvi bolj "kitajske" oblike komunizma sprožil "veliki skok naprej". Cilj kampanje je bila množična mobilizacija delovne sile za povečanje kmetijske in industrijske proizvodnje.

A učinek je bil nasproten - veliko zmanjšanje kmetijske proizvodnje, ki je skupaj s slabimi letinami vodilo v veliko lakoto in smrt več milijonov Kitajcev. Zaradi zgrešene politike je bil Mao Cetungov položaj oslabljen.

V poskusu ponovne vzpostavitve avtoritete je Mao leta 1966 sprožil "veliko proletarsko kulturno revolucijo", s katero je želel državo očistiti "umazanih" elementov in oživiti revolucionarnega duha.

Med kampanjo je umrlo poldrugi milijon ljudi, uničene je bilo ogromno kitajske kulturne dediščine. Septembra 1967, ko so bila številna kitajska mesta na robu kaosa, je Mao Cetung na ulice poslal vojsko.

Ta je iz kampanje izšel kot zmagovalec, a je bil takrat že zelo šibkega zdravja. V zadnjih letih življenja si je prizadeval za izboljšanje odnosov z ZDA, Japonsko in Evropo. Leta 1972 je Kitajsko obiskal ameriški predsednik Richard Nixon in se srečal z Mao Cetungom. Umrl je 9. septembra 1976 v starosti 82 let.

Revolucionarni voditelji niso bogovi
Oblasti v mestu Šiangtan, pod katero spada tudi Mao Cetungova rojstna vas Šaošan, naj bi za praznovanja obletnice njegovega rojstva porabile okoli dve milijardi juanov oziroma 330 milijonov ameriških dolarjev. Med drugim naj bi prenovili hišo, v kateri je živel, izvedli infrastrukturne projekte in pripravili kulturne prireditve.

Med kitajskimi uporabniki svetovnega spleta je zaradi zapravljivosti lokalnih oblasti završalo, predsednik države in prvi mož partije Ši Džinping pa je pozval, naj bodo praznovanja ob okrogli obletnici "slovesna, preprosta in pragmatična".

Ši je sicer danes priznal, da je Mao Cetung delal "napake". "Mao je velika osebnost, ki je spremenila podobo našega naroda in kitajsko ljudstvo popeljala v novo dinastijo," je dejal in hkrati dodal: "Revolucionarni voditelji niso bogovi, ampak človeška bitja. Ne moremo jih častiti kot bogove ali ljudem odreči, da pokažejo in popravijo njihove napake samo zato, ker so velike osebnosti."

V anketi, ki jo je v dneh pred obletnico med 1.045 polnoletnimi Kitajci v sedmih mestih izvedel časnik blizu komunistični partiji Global Times, je 85 odstotkov vprašanih menilo, da njegovi dosežki prekašajo njegove napake.

Skoraj 90 odstotkov vprašanih je kot njegov največji dosežek označilo ustanovitev neodvisne države prek revolucije. Kot njegovo največjo napako pa je v anketi, ki je bila objavljena v sredo, okoli 80 odstotkov vprašanih označilo kulturno revolucijo.

Prihodnost Kitajske
Prihodnost Kitajske