Potem ko so kurdski zaporniki v Turčiji 12. septembra začeli gladovno stavko, s katero so zahtevali tudi izpustitev kurdskega voditelja Abdullaha Öcalana, so po njegovem pozivu stavko končali.

Öcalan je v soboto bratu, ki ga je obiskal v zaporu, dejal, da je protest dosegel svoje. Najmanj 682 zapornikov v 67 zaporih je poleg Öcalanove izpustitve zahtevalo tudi priznanje kurdskega jezika v javnem življenju, izobraževalnem sistemu in pred sodišči.

Potem ko je pet poslancev v turškem parlamentu, sicer članov prokurdske Stranke za mir in demokracijo, napovedalo, da se bodo pridružili gladovni stavki, je premier Erdogan dejal le, da jih tako ali tako "nekaj izmed njih resno potrebuje dieto". Stavko je Erdogan označil za ukazano in vodeno ter dejal, da "člani političnih strank ali terorističnih skupin, ki so jim to ukazali, v teh trenutkih jedo kebabe".

Delni uspeh stavke
Turška vlada je v torek sicer predložila načrt zakona, po katerem bi se lahko Kurdi na sodiščih branili v maternem jeziku, čeprav je turški premier Recep Tayyip Erdogan protest označil za politični šov. Izpustitev Öcalana, vodje v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), pa je Erdogan večkrat zavrnil.

Člani PKK-ja so leta 1984 začeli oborožen boj za neodvisnost oziroma avtonomijo na pretežno kurdskem vzhodu in jugovzhodu Turčije. Približno 20 odstotkov izmed 70 milijonov turških prebivalcev je Kurdov, večina pa jih živi na revnem jugovzhodu države. Kurdske organizacije obtožujejo turške oblasti, ki so pozdravile t. i. arabsko pomlad, da so v zadnjih letih aretirale več kot 7.000 kurdskih aktivistov.

PKK je v Turčiji, EU-ju in ZDA na seznamu terorističnih organizacij, njen vodja Öcalan pa v samici prestaja dosmrtno zaporno kazen.