Mediji v Bosni in Hercegovini poročajo, da je sekretar ICJ-ja Philippe Couvreur s posebnim pismom obvestil tri člane predsedstva BiH-a, da je sodišče ugotovilo, da nima osnove za začetek postopka revizije, ker nobeno telo državnih oblasti v BiH-u ni sprejelo odločitve o tem.

Sakib Softić, ki je BiH zastopal v procesu, je sicer 26. februarja vložil zahtevo za revizijo, vendar sodišče, kot je sporočilo, ne more s tem narediti nič, ker odločitve "v imenu BiH-a ni sprejel noben pooblaščen organ". Na ICJ-ju za zdaj teh poročil sicer še niso potrdili, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Bošnjaški član predsedstva Bakir Izetbegović je ob vložitvi te zahteve za revizijo sicer zatrjeval, da posebna odločitev predsedstva niti ni potrebna, saj da je še vedno veljavna odločitev predsedstva iz leta 2004, ko se je odločalo o postopkih po sodbi. Zato nova odločitev predsedstva BiH-a o zahtevi po reviziji po njegovih besedah ni bila potrebna. 26. februarja je poteklo deset let od objave sodbe in s tem skrajni rok za vložitev zahteve za njeno revizijo.

Izetbegović je zavrnitev iz Haaga sprejel kot zelo nepravično, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. "Sodišče ni sprejelo pravne odločitve, ker je ni moglo doseči (...) Namesto tega je sprejelo politično odločitev," je izjavil. Dodal je, da se je sodišče z zavrnitvijo zahteve za revizijo "odločilo zaloputniti vrata pred nosom tistim, ki želijo pravico".

Srbski predstavnik v predsedstvu Mladen Ivanić je izrazil zadovoljstvo, ker je ICJ potrdil njegovo stališče, da revizije ni mogoče začeti brez soglasja nobenega državnega organa. Hkrati je to po njegovih besedah odločitev, "ki podpira daytonski BiH", saj da nihče razen institucij BiH-a ne more sprejemati odločitev "in da nihče nima pravice govoriti v imenu BiH-a, če nima soglasne podpore vseh konstitutivnih narodov".

Sodba iz leta 2007: Srbija ni neposredno odgovorna za genocid
ICJ je sicer leta 2007 razsodil, da Srbija oziroma nekdanja Zvezna republika Jugoslavija ni bila neposredno odgovorna za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, ampak so bili to vojaki in policisti bosanskih Srbov. Za oblasti v Beogradu pa so odločili, da so odgovorne, ker niso poskusile preprečiti genocida in niso preganjale odgovornih, ki so se skrivali v Srbiji. BiH je tožbo proti tedanjem ZRJ-ju sicer vložil leta 1993, še med vojno, ki je v BiH-u potekala med letoma 1992 in 1995.

Vložitev zahteve za revizijo je sprožila tudi hudo ustavno krizo v BiH-u, saj so bosanski Srbi vložitvi te zahteve nasprotovali. Zatem so začeli bojkotirati tudi delo zveznih organov in s tem praktično onemogočili sprejemanje pomembnejših odločitev.

Ni jasno, kaj bo sledilo odločitvi sodišča. Izetbegović je že posredno opozoril, da Bošnjaki ne bodo zlahka sprejeli te, za njih zelo nepravične sodbo. Je pa zatrdil, da bo naslednji teden z dobrodošlico sprejel srbskega premierja Aleksandra Vučića, ki prihaja v Sarajevo, ker, kot je poudaril, je današnja Srbija nekaj čisto drugega od države iz obdobja vladavine Slobodana Miloševića.