Glede na podatke je Mirzijojev v tej srednjeazijski državi z 32 milijoni prebivalcev prejel 88,6 odstotka glasov. Po poročanju TV Slovenija bo treba na uradne izide čakati še kak teden, a ni dvoma, da je Mirzijojev zmagovalec.

Na mestu predsednika je Mirzijojev, ki je položaj predsednika vlade prevzel leta 2003, nasledil Karimova, ki je septembra umrl za posledicami kapi. Karimov je umrl star 78 let, potem ko je državi vladal od osamosvojitve leta 1989 kot prvi in edini predsednik doslej. V državi je vzpostavil na videz stabilen avtoritarni režim, kjer praktično ni bilo sledu o opoziciji.

Toplejši odnosi z Moskvo
Za njegovo najverjetnejšo naslednico na čelu države je dolgo veljala njegova hči Gulnara Karimova, a se je nato s svojimi izjavami zamerila očetu, ki jo je leta 2014 spravil v hišni pripor. Po poročanju TV Slovenija je bil Mirzijojev tesni zaveznik avtoritarnega Karimova, zato političnih sprememb v nekdanji sovjetski republiki, ki je bogata z zlatom, plinom in bombažem, po zmagi Mirzijojeva ni pričakovati.

Analitiki hkrati menijo tudi, da se bodo odnosi med Rusijo in Uzbekistanom še okrepili. Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru Mirzijojevu namreč že "toplo čestital" in ga povabil v Moskvo, so sporočili iz Kremlja.

Za petletni položaj predsednika republike so se potegovali še trije drugi kandidati, ki pa po navedbah analitikov niso bili kritični do Mirzijojeva oziroma režima, ki ga je za seboj pustil Karimov.

"Format uzbekistanskih volitev se po smrti Karimova ni spremenil, saj režim še ni imel časa razmišljati o čem drugem. Če že kaj, so poskušali zagotoviti le to, da so drugi kandidati manj znani, saj lik Mirzijojeva še ni tako utrjen med prebivalstvom, kot je bil Karimov," je povedal uzbeški politični analitik Kamolidin Rabimov, ki živi v Franciji.

Opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je sporočila, da so prejeli namige o polnjenju volilnih skrinjic z glasovnicami in o obsežnem glasovanju prek pooblaščenca.