Morales si je hotel na nedeljskem referendumu priskrbeti potegovanje za še četrti predsedniški mandat, po uradnih izidih pa je več kot 51 odstotkov volivcev nasprotovalo tovrstnim ustavnim spremembam. Sprememba ustave bi namreč Moralesu omogočila še eno kandidaturo, v primeru dodatnega mandata pa bi se na oblasti obdržal do leta 2025. Zdajšnji mandat se mu bo iztekel leta 2020. Referendumski izid preprečuje ponovno kandidaturo tudi podpredsedniku Álvaru Garcíi, poroča Al Džazira.

"Spoštujemo rezultate, to je del demokracije," je po razglasitvi izidov dejal socialistični voditelj v predsedniški palači in dodal: "Izgubili smo demokratično bitko, ne pa tudi vojne." 56-letni predsednik je tako utrpel prvi volilni poraz od prevzema položaja leta 2006.

Morales pomagal revnim in domorodnim prebivalcem
Morales je sicer prvi domorodni predsednik Bolivije. S politiko poštenega razdeljevanja prihodkov od naravnega plina je Morales številnim ljudem pomagal iz revščine in je ustvaril nov srednji razred domorodnega prebivalstva Bolivije. Ob tem se lahko pohvali z visoko gospodarsko rastjo.

"Glede na moje dosežke lahko položaj mirno zapustim in zadovoljen odidem domov. Zelo rad bi bil športni trener," je njegovo izjavo navedel španski El País. Kljub uspehom pa je Morales tudi tarča kritik. Nasprotniki mu očitajo predvsem korupcijo in nesmotrno porabo javnega denarja.

Opozicijo je izid referenduma razveselil. "Obnovili smo demokracijo in pravico do izbire," je v odzivu na izid dejal Samuel Doria Medina, ki ga je Morales dvakrat premagal v boju za predsedniški položaj.

Preden se je spustil v visoko politiko, je bil Morales vodja sindikata pridelovalcev koke. Januarja letos je postal predsednik z najdaljšim stažem v zgodovini neodvisne Bolivije. Vztraja, da njegova stranka Gibanje za socializem še vedno uživa široko podporo. "Eno je glasovanje o spremembi ustave, drugo pa je podpora kandidatu," je dejal.