V zadnjih desetletjih je bilo v Evropi sicer več smrtonosnih terorističnih napadov, ki so zahtevali več deset smrtnih žrtev. 2. avgusta leta 1980 je v čakalnici na železniški postaji v Bologni razneslo bombo, pri čemer je bilo ubitih 85 ljudi, 200 pa jih je bilo ranjenih. To je bil najsmrtonosnejši napad v zgodovini Italije. Zaradi napada sta bila na dosmrtno ječo obsojena dva pripadnika ekstremistične desničarske teroristične skupine, načrtovalci napada pa niso bili nikoli identificirani.

Leta 1987 je 19. junija v napadu z avtomobilsko bombo baskovska separatistična organizacija Eta v nakupovalnem središču v Barceloni ubila 21 ljudi, 45 pa jih je bilo ranjenih.

15. avgusta 1998 je v mestu Omagh na Severnem Irskem razneslo avtomobilsko bombo. Umrlo je 29 ljudi, 220 pa jih je bilo ranjenih. Odgovornost za napad je prevzela odpadniška frakcija Irske republikanske armade (IRA), napad pa je bil velik preizkus za nekaj mesecev prej razglašeno premierje med IRO in britanskimi oblastmi.

Madridski napad tik pred volitvami
Eden najhujših terorističnih napadov v Evropi se je zgodil v Madridu leta 2004. 11. marca je med jutranjo konico na štirih potniških vlakih odjeknilo deset eksplozij. V napadu je umrlo 191 ljudi, več kot 2.000 je bilo ranjenih. Odgovornost za usklajene napade so prevzeli teroristi, ki naj bi delovali v imenu Al Kaide, napad pa naj bi bil kazen za sodelovanje Španije v napadu na Irak pod vodstvom ZDA. Sedem glavnih osumljencev je 3. aprila 2004 storilo samomor, saj so se razstrelili v stanovanju blizu Madrida, pri čemer je umrl policist.

Le tri dni pozneje so bile parlamentarne volitve, na katerih je bila poražena do tedaj vladajoča konservativna Ljudska stranka, ki je sprva za napad okrivila baskovske separatiste, oblast pa so prevzeli Socialisti, ki so kmalu umaknili španske enote iz Iraka.

Nekaj več kot leto dni pozneje, 7. julija 2005, so v Londonu štirje usklajeni samomorilski napadalci spet v času jutranje konice izvedli napad na tri linije podzemne železnice in avtobus. Umrlo je 56 ljudi, še 700 je bilo ranjenih. Odgovornost za napade je prevzela Al Kaida.

Desničarski ekstremist pobijal najstnike
Evropo je leta 2011 pretresel napad desničarskega skrajneža Anders Behringa Breivika, ki je 22. julija najprej ubil osem ljudi v bombnem napadu pred vladnim poslopjem v Oslu, nato pa se je odpeljal na otok Utoyja, kjer je ubil še 69 ljudi. Žrtve so bili večinoma najstniki, ki so se udeleževali tabora podmladka norveške laburistične stranke. Breiviku so avgusta 2012 izrekli 21-letno zaporno kazen, ki jo je mogoče podaljšati.

Napad na Charlie Hebdo pretresel Evropo
Pariz in svet pa je letos šokirala še ena tragedija. Med 7. in 9. januarjem je bilo namreč izvedenih več napadov. Dva oborožena moška sta vdrla v prostore satiričnega tednika Charile Hebdo in ubila 12 ljudi, vključno z osmimi karikaturisti in novinarji ter dvema policistoma. Napadalca sta pobegnila.

Dan pozneje so na obrobju Pariza ubili policistko, preiskovalci pa so ta napad pozneje povezali z napadom na Charlie Hebdo. Tretji napadalec je nato zajel talce v judovski trgovini in štiri ubil. Vse tri povezane napadalce, brata Cherifa in Saida Kouachija ter Amedyja Coulibalyja, so nazadnje ubili policisti.