Enote se zdaj v vojašnicah pripravljajo, da jih vpokličejo na posredovanje. Glede na nove standarde, ki jih je Nato določil na vrhu v Walesu septembra lani, naj bi bila bojna konica za odhod na krizno območje pripravljena v od dveh do petih dneh.

Dejanski odhod iz vojašnic na tokratni vaji sicer urijo le na Nizozemskem in na Češkem. Te enote bodo morale biti v četrtek na vojaških letališčih pripravljene na odhod. Prva večja vaja celotne bojne konice pa naj bi potekala junija, ko naj bi za vajo izvedli tudi posredovanje na Poljskem.

Bojno konico naj bi predstavljala večnacionalna brigada, ki naj bi skupno štela okoli 5.000 vojakov. Bila naj bi udarna brigada Natovih sil za hitro posredovanje (NRF), ki imajo na voljo nekoliko več čas za odziv.

Strah pred Rusijo
Nato se je za oblikovanje bojne konice odločil po hitri akciji Rusije v ukrajinski krizi, ko si je v samo nekaj dneh marca lani uspešno priključila Krim. Po ocenah pa bi lahko v dobrem tednu dni izvedla tudi okupacijo vzhodnega dela Ukrajine.

Rusko posredovanje v Ukrajini je vzbudilo velike strahove pred podobnim scenarijem predvsem v vzhodnoevropskih državah, ki so že doživljale rusko oziroma sovjetsko nadvlado med hladno vojno. Zlasti se ogrožene počutijo v baltskih državah in na Poljskem.

Če bi se torej zgodil podoben scenarij, bi Natova bojna konica s hitrim posredovanjem dala agresorju že v od dveh do petih dneh vedeti, da se sooča z Natovimi silami, ne le s silami napadene države. Vzpostavitev bojne konice tako prinaša predvsem večjo odzivnost Nata na krizne situacije, ki bi potrebovale odgovor kolektivne obrambe.