Natovo partnerstvo z Ukrajino je močno in zavezništvo je pripravljeno še na krepitev vezi, vključno z možnostjo sodelovanja zavezniških in ukrajinskih sil, so sporočili z vrha severnoatlantskega zavezništva, ki se je odvijalo v luči krize v Ukrajini, kjer se še naprej spopadajo vladne sile in proruski uporniki.

V petmesečnem konfliktu je do zdaj umrlo okoli 2.600 ljudi. Ukrajinske sile so v zadnjih dneh zabeležile več porazov in izgubo ozemlja, ko so uporniki sprožili ofenzivo v Lugansku in Donecku ter južneje na strateško pomembno pristaniško mesto Mauripol ob Azovskem morju. Iz Mauripola prihajajo poročila, da so uporniki bombardirali zunanjo obrambo mesta, od koder je bilo slišati silovite eksplozije. Ukrajinske sile trdijo, da so bile tarča ruskih tankov.

Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je v izjavi za javnost pozval Rusijo, da preneha konfrontacijo in stopi na pot miru. Rusija vseskozi zanika prisotnost njenih sil na ukrajinskem ozemlju in oboroževanje upornikov.

"Neodvisna, suverena, stabilna Ukrajina, polno predana demokraciji in vladavini prava, je ključna za evro-atlantsko varnost," je povedal Rasmussen. "Enotni smo v podpori ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti in podpiramo pravico vsake države, da si sama določa svojo prihodnost, brez tujega vmešavanja," je poudaril.

Rusijo je pozval k umiku svojih vojakov iz Ukrajine in končanju nelegalne in samooklicane priključitve polotoka Krim, ki je v Natu ne priznavajo. Rusija naj tudi ustavi dotok orožja, borcev in denarja separatistom na vzhodu Ukrajine, je še pozval.

Glede neposredne vojaške pomoči Ukrajini je dejal, da je to v pristojnosti posameznih držav članic.

Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da si v Natu želijo politične rešitve in so pripravljeni na pogovore z Rusijo, vseeno pa je opozorila pred sprejetjem novih sankcij, ki jih bodo uporabili za izvajanje pritiska.

Ob prihodu na vrh zavezništva v Walesu je Rasmussen izrazil dvom o mirovnem načrtu Vladimirja Putina za Ukrajino.

"Rusija napada Ukrajino," je dejal Rasmussen in pojasnil, da pozdravljajo vsa prizadevanja za mirno rešitev krize v Ukrajini, vendar pa šteje dejansko dogajanje na terenu, kjer smo po njegovih besedah še vedno priča vpletenosti Rusije, ki destabilizira razmere.

Ruski predsednik je v sredo predlagal mirovni načrt za rešitev krize v Ukrajini in optimistično napovedal, da bi lahko mirovni dogovor med oblastmi v Kijevu in proruskimi uporniki na vzhodu Ukrajine dosegli že med petkovimi pogajanji v beloruski prestolnici Minsk.

Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da je odločitev o sprejetju novih sankciji proti Rusiji odvisna od dogodkov v prihodnjih urah. Če ne bo premika, bodo na Evropskem svetu v petek sprejeli ukrepe proti Rusiji. Za nove sankcije se pripravljajo tudi ZDA, pri čemer se usklajujejo z Brusljem.

Obe strani pripravljeni na premirje
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je na vrhu napovedal, da bodo v Minsku podpisali sporazum o prekinitvi ognja, ki naj bi končal skoraj petmesečni konflikt na vzhodu Ukrajine.

"Jutri bomo v Minsku podpisali dokument, ki predvideva postopno izvajanje mirovnega načrta za Ukrajino," je dejal Porošenko in dodal, da je zelo pomembno, da prva točka dokumenta predvideva prekinitev ognja.

Povedal je še, da bo ob morebitnem sprejetju mirovnega načrta v Minsku v petek ob 13. uri po srednjeevropskem času ukrajinskim silam na vzhodu države ukazal, naj ustavijo ogenj. Sam je sicer previdno optimističen glede petkovih pogovorov.

Voditelji uporniških regij Lugansk in Doneck so sporočili, da so pripravljeni odrediti ukaz o prekinitvi ognja, če bo dogovor v Minsku podpisan. Ob tem so dodali, da bodo predložili podrobnosti o tem, kako nameravajo sprte strani zagotoviti pogoje premirja.

Uporniki predlagajo, da se oblikuje varnostno območje, ki bi bilo razdeljeno na pet sekcij, od katerih bi vsako nadziralo 40 predstavnikov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Prav kriza v Ukrajini je glavna tema vrha Nata, na katerem se pričakuje potrditev "akcijskega načrta pripravljenosti", ki predvideva krepitev navzočnosti Nata na vzhodu Evrope z vzpostavitvijo "bojne konice", posebne skupine sil za zelo hitro posredovanje. Po tem načrtu naj bi bil Nato sposoben v dveh dneh namestiti bataljon, kar je od 600 do 800 pripadnikov, v petih dneh pa brigado, kar je od 4.000 do 6.000 ljudi.

Ameriški predsednik Barack Obama in britanski premier David Cameron sta danes v skupni izjavi v časniku The Times zapisala, da bi moral biti Nato trajneje prisoten v Vzhodni Evropi, ki bi jo podpirale sile za hitro odzivanje na kopnem, v zraku in na morju ter posebne sile, ki bi se jih dalo zelo hitro napotiti kamor koli na svetu.

Obljubila sta skupno podporo Ukrajini proti Rusiji. "Rusija je z nezakonito, samooklicano priključitvijo Krima in namestitvijo svojih enot na ukrajinskih tleh, ki ogrožajo in spodkopavajo suvereno državo, obšla vsa pravila," sta še zapisala.

Na vrhu so se voditelji in voditeljica pomembnih članic Nata in EU-ja, torej ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije in Nemčije, srečali s Porošenkom, kar poznavalci ocenjujejo za odkrito izražanje podpore ukrajinskemu predsedniku.

Voditelji zaveznic so potrdili podporo Ukrajini konkretno z vzpostavitvijo štirih skrbniških skladov za pomoč pri posodabljanju ukrajinskih oboroženih sil. Francija je medtem v imenu pritiska na ruskega predsednika Putina začasno preklicala dobavo dve vojaških ladji razreda mistral Rusiji.

Poleg Ukrajine sta med glavnimi temami tudi Irak in Afganistan. Glede Iraka bodo ob prošnji za pomoč iz Bagdada o tem resno razmislili, v Afganistanu pa se mudi s podpisom dogovorov, ki bi Natu omogočili izvajanje usposabljanja po letu 2014, ko se bodo iz še vedno nemirne države umaknili vsi tuji vojaki.

ZDA na vojaških vajah v Ukrajini
Sredi septembra se bodo v Ukrajini, na njenem zahodu, pod ameriškim vodstvom začele vojaške vaje, v katerih bo sodelovalo tudi 200 ameriških vojakov.

Gre za prvo napotitev ameriških vojakov v Ukrajino, odkar so se spomladi začeli spopadi med vlado v Kijevu in proruskimi uporniki na vzhodu države.

Letne vaje bodo potekale med 13. in 26. septembrom in vključevale več kot deset držav, je napovedal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva Steven Warren. Vaje se bodo sicer odvijale na zahodu Ukrajine, v kraju Javorov, 60 kilometrov od Lvova.

Prihodnji teden pa se bodo v Črnem morju začele ločene pomorske vaje, na katerih bodo prav tako sodelovale ameriške sile. Poleg vojaških ladij ZDA bodo tam tudi sile iz Ukrajine, Turčije, Gruzije in Romunije, sodelovali bosta tudi dve ladji zveze Nato, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po mnenju Pentagona je cilj vaj "podpiranje regionalne stabilnosti in varnosti". ZDA so v zadnjih mesecih na območju izvedle že več vojaških vaj.

Lavrov: Ukrajina mora biti nevtralna
Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov kritiziral približevanje Ukrajine zvezi Nato. Kdor postavlja pod vprašaj nevtralnost Ukrajine, ogroža iskanje rešitve za konflikt na vzhodu države, je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax dejal v Moskvi.

"Rusija želi, da v krizi zmaga ukrajinski narod. A vrsta zahodnih držav si v tem konfliktu želi zmage Nata," je dejal Lavrov. Gre za "očiten poskus spodkopavanja prizadevanj za dialog, ki bi prinesel nacionalno varnost," je dodal.

Ukrajinska vlada je pred dnevi sporočila, da si prizadeva za članstvo v Natu, zato je v parlament vložila predlog zakona, ki bo končal uradno neblokovsko držo Ukrajine. Svet za nacionalno varnost je poleg tega pozval ZDA, naj Ukrajino uvrstijo med svoje glavne zaveznice zunaj zveze Nato.

Priložnost za pozive k večjim izdatkom za vojsko
Vrh Nata bo tudi čas za odločnejše pozive k večanju vojaških izdatkov. Članice vojaške zveze naj bi se zavezale, da se bodo v desetih letih čim bolj približale cilju, ki določa, da morajo za vojaške namene namenjati najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Vrh bo poleg tega predvidoma potrdil politiko odprtih vrat, tudi sklep, da bo začel Nato okrepljene pogovore s Črno goro in najpozneje do konca prihodnjega leta odločil o vabilu državi v zavezništvo.

Slovenijo na vrhu zastopajo premierka v odhodu Alenka Bratušek, zunanji minister Karl Erjavec in obrambni minister Roman Jakič, ki opravljata tekoče posle, ter načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalmajor Dobran Božič.