Po vsej državi danes potekajo slovesnosti v čast nekdanjemu predsedniku, ta pa bo današnji dan preživel z družino v domači vasi Qunu na jugu države. Mandela, ki mu v Južnoafriški republiki pravijo Madiba, je od leta 2004, ko se je umaknil iz javnega življenja, bolj krhkega zdravja. Zanj na njegovem domu redno skrbi zdravniška ekipa, v javnosti pa se ni pojavil že od zaključne slovesnosti svetovnega nogometnega prvenstva julija lani.

Mandelova družina je pred njegovim rojstnim dnem v javnost poslala fotografijo, na kateri je borec za svobodo okrožen s člani svoje družine.

Več kot 12 milijonov mladih pevcev za Mandelo
Pred začetkom pouka je več kot 12 milijonov južnoafriških učencev Nobelovemu nagrajencu za mir in borcu proti apartheidu zapelo posebno različico pesmi 'vse najboljše', ki so jo napisali posebej za to priložnost. Za zdaj še ni znano, ali so otroci presegli cilj 12,4 milijona in tako postavili nov svetovni rekord v številu ljudi, ki hkrati pojejo posamezniku.

67 minut prostovoljnega dela kot poklon Mandeli
18. julij so Združeni narodi leta 2009 razglasili za dan Nelsona Mandele, ki ga praznujejo kot mednarodni dan, posvečen družbenemu udejstvovanju. Sklad Nelsona Mandele je vse ljudi po svetu pozval, naj dan Nelsona Mandele zaznamujejo tako, da opravijo 67 minut prostovoljnega dela, in se tako poklonijo 67 letom, ki jih je Mandela posvetil političnemu boju za boljšo prihodnost Južnoafriške republike. Južnoafriška podjetja, dobrodelne ustanove in znane osebnosti so napovedali, da bodo opravili prostovoljno delo.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki podpira sklad Nelsona Mandele, je dejal, da si želi, da bi Mandelov rojstni dan navdihnil ljudi, da bi pomagali in naredili svet boljši. "Najboljši način, kako se lahko zahvalimo Nelsonu Mandeli, je, da ukrepamo tudi sami in spremenimo svet na bolje," je dejal Ban Ki Mun.

"Če lahko en sam človek kar 67 let svojega življenja posveti dobrim delom za svet, si lahko samo predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi vsak človek za to porabil samo 67 minut," je dejal Said Achmat Dangor, vodja sklada, ameriški predsednik Barack Obama pa je dejal, da življenje in zapuščina Nelsona Mandele poosebljata modrost, moč in milino.

Kdo je Nelson Mandela?
Mandela se je rodil 18. julija 1918 v kraju Umtata v Južnoafriški republiki. Njegov oče je bil vodja tamkajšnjega plemena, imel je štiri žene in 13 otrok. Ob rojstvu so Mandeli nadeli ime Rolihlahla, a so mu ga Britanci (del JAR-a, kjer se je rodil Mandela, je takrat spadal pod britansko kolonijo), ko je šel v šolo, zaradi lažje izgovorjave spremenili v Nelson.

Ko mu je umrl oče, se je uprl dogovorjeni poroki in pobegnil v Johannesburg, kjer je nadaljeval študij prava. Tam sta s prijateljem odprla odvetniško pisarno, v kateri sta črnim Afričanom, ki si tega drugače ne bi mogli privoščiti, zastonj ponujala pravne nasvete. Nelsona so obsedale ideje o pravičnosti in enakopravnosti, v 50. letih prejšnjega stoletja pa je postal aktivist Afriškega narodnega kongresa (ANC), ki se je zavzemal za enake pravice vseh državljanov ne glede na raso.

V zaporu preživel 27 let
Zaradi nenasilnega protestiranja so Mandelo leta 1956 prvič zaprli in obtožili izdajstva. Sodni postopek je trajal do leta 1961, ko so Mandelo in njegovih 150 sojetnikov izpustili. Na prostosti se je ločil od prve žene in se znova poročil. V tem času se je ves čas bojeval proti sistemu, postal je vodja krila ANC-ja in organiziral sabotažno kampanjo proti vojski in vladi.

Leta 1962 so ga zaradi delovanja v oboroženem krilu ANC-ja zaprli, kazen pa leta 1964 podaljšali v dosmrtno. A Mandela tudi v zaporu ni pozabil na svoje poslanstvo in se je bojeval proti sistemu in apartheidu, njegova druga žena Winnie pa je takrat na kup zbrala svetovne politike, ki so od južnoafriškega predsednika zahtevali, naj Mandelo izpustijo. Slogan "Free Nelson Mandela" (Osvobodite Nelsona Mandelo) je postal prava svetovna mantra.

Mandela postal prvi temnopolti predsednik JAR-a
Zaradi pritiska ANC-ja in tujine je tedanji južnoafriški predsednik Frederik Willem de Klerk februarja 1990 Mandelo po 27 letih v zaporu izpustil na prostost. Mandela je bil maja 1994 izvoljen za prvega temnopoltega predsednika države, še naprej se je bojeval proti apartheidu, uspelo pa mu je tudi izbojevati volilno pravico za temnopolte prebivalce Južnoafriške republike.

Med svojim petletnim mandatom si je pridobil mednarodni ugled in spoštovanje, leta 1999 pa se je odločil, da ne bo več kandidiral za predsednika. Kljub temu je še vedno dejaven v prizadevanjih za enakopravnost, svetovni mir in boj proti aidsu, leta 1993 pa si je za svoje delo prislužil tudi Nobelovo nagrado za mir.