Razsodba zadeva zgolj ta posamezni primer, so poudarili sodniki nemškega zveznega sodišča. Sproža pa primer vprašanje, ali bi morali imeti muslimanski dijaki pravico v šoli javno moliti?
Pred štirimi leti se je Yunus skupaj s sedmimi prijatelji zbral na šolskem hodniku, da bi se priklonil v smeri Meke. Ravnatelj jim je v prihodnje to prepovedal, primer pa je pristal sprva na krajevnem sodišču, nato na prizivnem, nazadnje pa še na zveznem sodišču v Leipzigu.
Po besedah glavnega sodnika Wernerja Neumanna dijaki osnovno pravico moliti v šoli imajo. Vendar pa da ima verska svoboda svoje meje, če grozi, da bi povzročila socialna trenja znotraj šole, kot je bilo to v dotičnem primeru.
Sodišče se je strinjalo s stališčem šole, katere ravnatelj je povedal, da so se pri njih ponavljali verski konflikti, in da je v ustanovi, v kateri 90 odstotkov dijakov ni Nemcev, nemogoče, da vsi zahtevajo pravico do javne molitve. Poleg tega, je poudaril direktor, so Yunusu ponudili kraj, kjer bi lahko molil zasebno.
Različne interpretacije
Primer se vleče že štiri leta. Septembra 2009 je berlinsko administrativno sodišče razsodilo v prid takrat 16-letnemu Yunusu, kar pa je prizivno administrativno sodišče čez pol leta razveljavilo. Berlinsko administrativno sodišče je pozvalo pravnika Matthiasa Roheja, strokovnjaka za islam, ki je dejal, da je stališče mulismanskega fanta "verodostojno mnenje v smislu verske svobode" in da Yunus M. ni skrajnež. Prizivno sodišče pa je pozvalo Rohejevega kolega Tilmana Nagla, ki je izjavil, da je celo prerok Mohamed odložil molitev, da bi olajšal življenje v skupnosti.

Primer Yunusa M. izpostavlja osnovno težavo: Mar morajo državne ustanove sprejeti stroge, konservativne, celo fundamentalistične prakse, ko so mogoče druge interpretacije? Sodišče v Leipzigu se je tej debati izognilo s poudarjanjem individualne narave svoje odločitve. Zaradi tega je bilo sodišče deležno hvale nekaterih katoliških cerkva. Predstavniki evangeličanske cerkve Berlin-Brandenburg in berlinske nadškofije so dejali, da je razsodba v skladu z versko svobodo, ki jo zagotavlja nemška ustava.

Yunusov odvetnik je dejal, da čakajo na pisno odločitev, preden se odločijo, ali naj gredo na vrhovno sodišče.