Že vnaprej je bilo jasno, da je namen srečanja popraviti odnose med državama, ki so se v preteklem letu, dveh občutno poslabšali. Po pogovoru na štiri oči sta ministra zatrdila, da bo odslej znova vse drugače.

Tako Gabriel kot Cavusoglu sta poudarila, da si želita popraviti odnose in znova okrepiti sodelovanje med državama. Med drugim bosta, kot je povedal Gabriel, ministroma za gospodarstvo predlagala, da po daljšem premoru znova skličeta nemško-turško komisijo za gospodarsko sodelovanje. Ponovno naj bi stekel tudi strateški dialog na ravni zunanjih ministrstev.

Cavusoglu je gostitelja označil kot prijatelja. "Da, bile so težave, tudi napetosti in celo eskalacije," je priznal, a izrazil prepričanje, da je vse to mogoče rešiti z dialogom. Je pa vendarle tudi posvaril, da graja in grožnje Turčiji nikakor niso "dobre metode".

"Oba sva si zadala nalogo, da narediva vse, kar le lahko, da presežemo težave, ki smo jim bili priča v nemško-turških odnosih, in v prihodnje najdemo več skupnih točk, ob zavedanju vsega, kar nas povezuje," pa je zatrdil Gabriel in med drugim navedel pomemben prispevek turških priseljencev h gospodarskemu vzponu Nemčije.

Poslabšanje odnosov po poskusu puča
Odnosi med državama so se poslabšali po spodletelem vojaškem udaru v Turčiji leta 2016, ki so mu sledile obsežne čistke, zaradi česar je Nemčija turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu očitala avtoritarnost ter kršitve načel pravne države, demokracije in človekovih pravic.

Za dodatno jezo so poskrbele aretacije več nemških državljanov v Turčiji, med drugim novinarjev in borcev za človekove pravice, Ankaro pa so razburile prepovedi shodov turških politikov v Nemčiji pred lanskim ustavnim referendumom. Turška stran nemški tudi očita, da daje zavetje podpornikom Erdoganovega sovražnika številka ena, klerika Fethullaha Gülena.

V nemški javnosti trenutno posebej odmeva primer dopisnika časopisa Welt Deniza Yücela, ki je v turškem zaporu že več mesecev in mu očitajo povezave s teroristi prepovedane kurdske stranke PKK, proti njemu pa še ni bila vložena obtožnica. Na vprašanje novinarjev, ali sta govorila o tem, je Gabriel odgovoril, da seveda. Obenem je zavrnil poročila, da naj bi Nemčija Yücelovo usodo povezovala z obnovo izvoza orožja v Turčijo. Želi pa, da zvezna vlada v prihodnjih dneh razpravlja o tem, ali naj dovoli dobavo protiminske zaščite turškim vojakom, ki se bojujejo proti teroristom Islamske države.

Ob robu srečanja protesti
Medtem ko sta se ministra sestajala in pogovarjala na štiri oči - najprej pri Gabrielu doma in nato še v cesarski palači ter med sprehodom po starem središču Goslarja - pa so tam tudi potekali manjši protesti. Ena skupina demonstrantov je zahtevala izpustitev političnih zapornikov v Turčiji, druga, pretežno turškega porekla, pa je navdušeno pozdravljala Cavusogluja.

Erdogan se je očitno odločil, da bo v letu 2018 "obrnil ploščo" in ubral spravljivejše tone z EU-jem in njegovimi članicami. V petek je tako obiskal Pariz, kjer pa mu je francoski predsednik Emmanuel Macron povedal, da zaradi nespoštovanja demokratičnih standardov in načel pravne države Turčija ne more napredovati proti članstvu v EU-ju. Predlagal mu je, da bi bilo morda bolje, če bi sklenili posebno partnersko sodelovanje.

Erdogan je na drugi strani ponovil, da Turčija ne misli čakati na članstvo v EU-ju v nedogled. "To je za nas zelo utrujajoče. Morda nas bo prisililo v to, da bomo sprejeli odločitev," je dejal. Cavusoglu je bil glede te teme danes spravljiv. Priznal je, da je članstvo Turčije v EU-ju, ki mu Nemčija nasprotuje, zagotovo eno izmed jabolk spora, a dodal, da je bolje nestrinjanja pustiti ob robu in nadaljevati po zastavljeni poti ter se osredotočiti na vprašanja, ki lahko koristijo obema državama, kot je npr. oblikovanje carinske unije.