Največja podtalna nahajališča vode so znanstveniki odkrili v severnem delu Afrike. Foto: EPA
Največja podtalna nahajališča vode so znanstveniki odkrili v severnem delu Afrike. Foto: EPA

Kaj je vodonosnik? Neke vrste rezervoar podtalnice, pod njim pa je neprepustna kamninska plast. Zajame se ga z uporabo vodnjakov za uporabo v gospodinjstvih, kmetijstvu in industriji.

Arso
Afrika
Karta prikazuje nahajališča vodonosnikov in globino, v katero bodo morali vrtati, da bodo prišli do podzemnih zalog vode. Z modro barvo so označena območja, kjer je vodonosnikov zelo veliko, z zeleno barvo, kjer jih je manj in z rumeno-oranžno, kjer jih je zelo malo ali jih skoraj ni. Foto: Environmental Research Lettets

Po vsej Afriki v pomanjkanju ali celo brez vode živi okoli 300 milijonov ljudi. Glede na hitrorastoče število prebivalcev pa naj bi se povpraševanje po njej še povečalo. Prebivalstvo je namreč življenjsko odvisno od rek in jezer, ki v deževni sezoni namočijo le pet odstotkov obdelovalnih površin.


Nekaj vode tudi v severozahodnem delu Somalije
Raziskovalci z britanskega geološkega raziskovalnega centra (British Geological Survey) in University College London (UCL) so naredili natančnejšo analizo in zemljevid, kje točno naj bi bili ti podzemni vodni viri. Po njihovih podatkih naj bi bila največja nahajališča vode v severnem delu države v Libiji, Alžiriji, Egiptu in Sudanu.
Nekaj vodnih zalog naj bi bilo tudi v severozahodnem delu Somalije, južnem delu Etiopije, osrednjem delu Angole, vzhodnem delu Zambije in severnem delu Namibije.
Kaj je vodonosnik?
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) so vodonosnike opisali kot ''neke vrste rezervoar podtalnice, kjer je pod njim neprepustna kamninska plast. Zajame se ga z uporabo vodnjakov za uporabo v gospodinjstvih, kmetijstvu in industriji.'' Zaradi podnebnih sprememb, ki so skozi stoletja afriško Saharo postopoma preoblikovale v puščavo, naj bi se večji del vodonosnikov nazadnje napolnil pred 5.000 leti.
Vodo bo treba črpati počasi
Pri črpanju podtalnice so znanstveniki pazljivi, saj naj klasični način vrtanja ne bi bil najprimernejši. Predtem bo treba opraviti nove raziskave, ki bodo pojasnile, v kakšnem stanju so vodonosniki na posameznih območjih. Kot so zapisali na Arsu, se pri zajemanju vodonosnikov pojavlja velik okoljski problem, če je vodonosnik onesnažen s kanalizacijo ali s pronicanjem strupov s smetišč. Če na obalnem območju pride do čezmerne uporabe podtalnice, lahko v vodonosnik vdre morska voda.
''Primerna namestitev vodnjakov in vrtin za manjšo uporabo ter ročne črpalke bi bile verjetno uspešne,'' je dejal za BBC vodja raziskovalcev Alan MacDonald. Pri tem je opozoril, da bi vodonosnike, ki so zelo nizki, saj se dolgo časa niso napolnili s padavinami, lahko (pre)hitro izčrpali. Tak primer je podsaharska Afrika.
Vode bi bilo za domačine dovolj
Toda ena izmed avtoric objavljenega poročila Helen Bonsor dodaja, da ''včasih počasneje pomeni učinkoviteje''. Izčrpane vode bi bilo dovolj, če bi jo uporabljali izključno domačini za pitje in namakanje obdelovalne zemlje.
Znanstveniki prav tako menijo, da bi količina vodonosnikov lahko kljubovala nestanovitnosti podnebnih razmer. ''Celo tam, kjer je nivo vodonosnikov najnižji, naj bi bila voda pod zemljo že od 20 do 70 let,'' je še pojasnila Bonsorjeva.

Kaj je vodonosnik? Neke vrste rezervoar podtalnice, pod njim pa je neprepustna kamninska plast. Zajame se ga z uporabo vodnjakov za uporabo v gospodinjstvih, kmetijstvu in industriji.

Arso