V knjigo Vojne na meji: O Trumpovem napadu na priseljevanje (Border Wars: Inside Trump's Assault on Immigration) sta novinarja New York Timesa Michael Shear in Julie Davis opravila pogovore z več Trumpovimi sodelavci, ki so sodelovali na sestanku marca 2019, ko je poskušal Trump ustaviti prebežnike iz Srednje in Južne Amerike.
Kot je novinarjema zaupal eden od Trumpovih tesnih sodelavcev, naj bi predsednik osebju namignil, naj vojaki tudi streljajo v prebežnike, a so mu pojasnili, da je to v nasprotju z zakonom. Trump je že pred tem javno predlagal, naj vojaki v nezakonite prebežnike mečejo kamenje.
Sicer pa je poleg tega skrajnega ukrepa v zasebnem pogovoru z nekim drugim sodelavcem Trump dejal, naj ZDA na meji z Mehiko zgradijo zid in okoli njega skopljejo jašek z vodo, v katerem bi bile kače ali aligatorji, sodelavce pa celo pozval k oceni stroškov gradnje takšne strukture. "Zid je hotel elektrificirati z bodečo žico na vrhu, da bi ta lahko predrla človeško meso," je dejal pričevalec.
New York Times navaja besede več kot deset uradnikov Trumpove vlade, ki so imeli informacije iz prve roke o marčevskem sestanku, na katerem so bili ministrica za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen, državni sekretar Mike Pompeo, tedanji šef službe za carine in meje Kevin McAleenan, vršilec dolžnosti šefa kabineta Mick Mulvaney in tudi Trumpov zet Jared Kushner. Trump se je takrat znebil svetovalcev in sodelavcev, ki so bili proti zaostrovanju migracijske politike.
Gradnja zidu na meji med ZDA in Mehiko je bila vodilna notranjepolitična agenda ameriškega predsednika Donalda Trumpa in leta 2016 tudi ena njegovih predvolilnih obljub. S tem namenom je ameriško obrambno ministrstvo septembra sprostilo 3,6 milijarde dolarjev in začasno ustavilo 127 projektov gradnje in posodobitve vojaških objektov v ZDA in tujini. Pentagon je denar sprostil po tem, ko je Trump februarja na ameriško-mehiški meji razglasil izredne razmere.
Junija je sledil 90-dnevni dvostranski dogovor med ZDA in Mehiko, ki bi pomagal ustaviti nezakonita prečkanja meje z ZDA, med drugim tudi z ukrepom, s katerim je Mehika po državi razposlala vojsko. Mehika je poročala, da je zaradi sprejetega ukrepa od maja letos zmanjšala število nelegalnih prebežnikov za 56 odstotkov, poroča BBC.
Trumpov odvetnik Giuliani najel svojega odvetnika
Sicer pa je osebni odvetnik ameriškega predsednika Rudy Giuliani v ponedeljek zaradi globoke vpletenosti v dejanja, ki so sprožila kongresne preiskave pred postopkom odstavitve predsednika ZDA, tudi sam najel odvetnika, in sicer enega od tožilcev v aferi Watergate Johna Saea.
Trije kongresni odbori so Giulianiju, ki naj bi po navodilu Trumpa v Ukrajini iskal dokaze o korupciji sina nekdanjega podpredsednika ZDA Hunterja Bidna, izdali uradne pozive za predajo celotne komunikacije – elektronske, telefonske in pisne, glede afere Ukrajina. Giuliani še ne ve, ali bo pozive spoštoval; če jih bo, bi to pomenilo, da ne bo mogel biti več Trumpov odvetnik.
Kongresni odbori so podobno dokumentacijo zahtevali tudi od zunanjega ministrstva, saj je Giuliani večkrat javno trdil, da ima dokaze, da ga je v Ukrajino poslalo ameriško zunanje ministrstvo, in je na televiziji Fox News kazal telefon, na katerem naj bi imel shranjeno vso komunikacijo, saj kot je dejal, "ni neumen".
Demokrati so zaradi razkritij žvižgača, predvsem pa zaradi objave prepisa telefonskega pogovora med Trumpom in predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim, uvedli preiskavo za impeachment, o čemer bodo v predstavniškem domu glasovali po koncu preiskave predvidoma pred iztekom letošnjega leta. Postopek se bo potem preselil v senat, kjer bo potekalo sojenje na podlagi obtožnice predstavniškega doma.
Trump: To je državni udar
Trump je na Twitterju zapisal, da se v državi "ne pripravlja impeachment, temveč državni udar, katerega namen je prevzeti moč ljudi, ki so volili za svoboščine, kar jim zagotavlja drugi amandma, vero, vojsko, mejni zid in njihove od Boga dane pravice, ki jih imajo kot državljani ZDA". Po poročanju New York Timesa je celo izrazil namero, da bi sam intervjuval žvižgača ali žvižgačko, katerega identiteta še vedno ni znana, saj jo / ga varuje zakonodaja.
Iz prepisa telefonskega pogovora, ki ga je žvižgač prijavil, je razvidno, da je Trump dostavo pomoči Ukrajini pogojeval s preiskavo sina Josepha Bidna, ki je v vodstvu med demokratskimi predsedniškimi kandidati za volitve 2020. Trump sicer vztraja, da s "čudovitim" telefonskim pogovorom ni bilo nič narobe.
Dejstvo je, da je kongresno potrjena pomoč Ukrajini zamujala po Trumpovem naročilu. Pomoč je bila po pritisku republikanskih senatorjev kljub temu sproščena septembra brez preiskave Bidnovega sina. Zelenski je v torek novinarjem povedal, da je v pogovorih s Trumpom redno poudarjal pomen pomoči, nihče pa mu ni znal pojasniti, zakaj zamuja.
Pompeo priznal, da je poslušal klic Trump-Zelenski
Za zdaj je potrjeno le, da bo v četrtek zaslišan nekdanji Trumpov posebni odposlanec za Ukrajino, veleposlanik Kurt Volker, ki je po poročanju medijev skušal zmanjšati škodo, ki jo je v Ukrajini povzročal Giuliani, med drugim z agitiranjem proti ameriški veleposlanici Mashi Yovanovitch, ki jo je predčasno odpoklical s položaja, domnevno zato, ker ni hotela sodelovati z Giulianijem. Njeno zaslišanje v kongresu so preložili na petek.
Pompeo pa je tudi sam v težavah, saj bodo zaslišali tudi njega. Na dan je namreč prišla novica, da je prisostvoval julijskemu telefonskemu pogovoru med Trumpom in Zelenskim, čeprav je ob izbruhu škandala javno trdil, da ne ve, za kaj gre, ker ni videl prijave žvižgača in ni prebral prepisa pogovora.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje