Drama poteka že od srede. Foto: Reuters
Drama poteka že od srede. Foto: Reuters
Amenas
Zaradi nedelovanja plinskega črpališča Alžirija vsak dan pridela 11 milijonov dolarjev izgube. Foto: EPA
Amenas
Plinsko polje leži na vzhodu Alžirije. Foto: EPA

Uradno število ubitih zaenkrat ostaja 55, neuradno pa naj bi zajetje terjalo vsaj 80 življenj. Med mrtvimi je 32 ugrabiteljev, a mediji poročajo, da jih je nekaj celo še živih.

Islamisti naj bi v soboto dopoldne na plinskem polju na jugu Sahare začeli streljati talce, pri čemer naj bi ubili tri Belgijce, dva Američana, Britanca in Japonca. Sledil je sklepni napad alžirskih posebnih enot. Po poročanju alžirskih varnostnih sil je bilo ubitih omenjenih sedem talcev in pa 11 islamistov.

Po dosedanjih uradnih informacijah alžirskih oblasti naj bi bilo v štiridnevnem zajetju ubitih skupno 23 talcev in 32 islamističnih ugrabiteljev. Obenem je bilo rešenih skupno 685 alžirskih delavcev in 107 tujcev.

Različni podatki
Zasebna alžirska televizija Ennahar je medtem ob sklicevanju na neimenovane varnostne vire poročala, da so vojaki v neki odročni tovarni v okviru In Amenasa v nedeljo odkrili še 25 trupel talcev. To bi skupno število žrtev dvignilo na 80. Dnevnik El Vatan je poročal, da naj bi vojaki našli kar 30 trupel. Televizija Ennahar je poleg tega poročala, da naj bi vojaki v nedeljo na plinskem polju našli pet živih ugrabiteljev in jih aretirali, še trije pa naj bi bili na begu. Lokalni prebivalci naj si ne bi upali z domov, saj se širijo govorice, da lov za islamisti v resnici še traja.

Uradne potrditve o tem zaenkrat ni. Je pa alžirski minister za komunikacije Mohamed Sajid v pogovoru za javni radio v nedeljo priznal, da bo število ubitih talcev verjetno precej višje od sedanjih 23. Povedal je še, da so ugrabitelji prihajali iz šestih različnih držav, tako "arabskih in afriških" kot tudi "neafriških". Po končanju drame na plinskem polju In Amenas je med pogrešanimi še vedno več britanskih, ameriških, norveških in japonskih ter nekaterih drugih državljanov.

"Krivda na strani teroristov"
Kljub določenim kritikam na račun četrtkovega prvega in sobotnega sklepnega posredovanja alžirske vojske, saj je to terjalo tudi življenja talcev, so tako ameriški predsednik Barack Obama kot tudi britanski premier David Cameron in francoski predsednik Francois Hollande ocenili, da je vsa krivda za smrti na strani teroristov.

Obama je v svojem prvem odzivu na zajetje talcev v soboto obenem zatrdil, da bodo ZDA "še naprej tesno sodelovale z našimi partnerji v boju proti terorizmu" v Severni Afriki.

Cameron in Hollande pa sta v nedeljo tudi opozorila, da resda še niso znane vse podrobnosti posredovanja, a pri množičnih zajetjih talcev s strani tako hladnokrvnih ugrabiteljev kot v Alžiriji, ki so pripravljeni ubijati in se ne pogajajo, ponavadi ne ostane druga možnost kot napad. Odgovor alžirskih varnostnih sil je bil tako po njuni oceni najustreznejši.

Prevzem odgovornosti
Odgovornost za organizacijo zajetja talcev je v videoposnetku, objavljenem na mavretanski spletni strani Sahara Media, prevzel Moktar Belmoktar. Posnetek naj bi nastal že 17. januarja. V njem domnevni 'mastermind' ugrabitve trdi, da je v primeru ustavitve vojaških akcij proti islamistom v Maliju pripravljen na pogajanja z alžirskimi in zahodnoafriškimi voditelji.

Tudi sami ugrabitelji so med zajetjem sporočili, da gre za maščevanje za posredovanje francoskih vojakov proti islamistom v sosednjem Maliju. A glede tega obstajajo dvomi, saj je bil celoten napad po ocenah poznavalcev zelo dobro načrtovan, kar terja čas, medtem ko se je Francija za posredovanje v Maliju odločila šele pred dobrim tednom.

Kriza v Maliju
Zaradi krize v Maliju so se v soboto v Abidjanu v Slonokoščeni obali na izrednem vrhu zbrali voditelji zahodnoafriške gospodarske skupnosti (Ecowas). Glavna tema pogovorov je bila pospešitev nameščanja sil zahodnoafriške podporne misije (Afisma) za vojaško posredovanje proti islamistom na severu Malija. Zaradi pomanjkanja sredstev in slabih logističnih zmožnosti afriških držav je sicer hitra napotitev kakih 5.800 obljubljenih vojakov v Mali videti pod vprašajem, so ocenili mediji. Zaenkrat jih je v Maliju le kakih sto.

Odločno posredovanje samih Afričanov zahteva predvsem Francija, ki v Maliju že ima okoli 2.000 svojih vojakov. Predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara je zato Parizu v soboto očital, da je s svojim posredovanjem v Franciji vsem "vsilil" vojaško rešitev konflikta, medtem ko naj bi si voditelji Ecowasa še vedno želeli politične rešitve.

Je pa Franciji medtem pomoč pri prevozu vojakov in humanitarne pomoči v Mali v nedeljo ponudila Rusija. Do sedaj so ji pomoč pri prevozu ponudile že tudi Belgija, Velika Britanija, Kanada, Italija in Nizozemska.