Obama upa, da se bo pritisk javnosti s časoma, ko se bodo začele čutiti posledicevarčevanja, povečal in obljublja, da bo sam dejavno
Obama upa, da se bo pritisk javnosti s časoma, ko se bodo začele čutiti posledicevarčevanja, povečal in obljublja, da bo sam dejavno "potiskal zadeve naprej". Foto:
Barack Obama
Prav tako pa Obama nima težav le z republikanci - demokrati odločno nasprotujejo morebitnemu zmanjšanju porabe za zvezne pokojnine, zdravstveno zavarovanje starejših in revnih ter druge socialne programe.
Pentagon
85 milijard dolarjev naj bi privarčevali predvsem na račun vojske (43 milijard dolarjev), ostali javni sektorji in programi, kot so, izobraževanje, znanost, okolje, pomoč socialno šibkim (26 milijard dolarjev), zdravstvo (11 milijard dolarjev), ostalo (5 milijard dolarjev). Foto: Reuters

Do 30. septembra letos bo morala ameriška vlada zmanjšati proračunsko porabo za 85 milijard dolarjev, kar naj bi gospodarski rasti odščipnilo za pol odstotne točke, brez dela pa naj bi ostalo 750.000 javnih uslužbencev.
Ogroženi bodo številni programi, najbolj pa bo trpel Pentagon, ki ga bo doletela polovica zneska varčevanja.

"Neumni in nepotrebni" ukrepi
Ogorčeni Obama, ki je včeraj v kongresu podpisal avtomatične varčevalne ukrepe, je dejal, da so ukrepi "neumni in nepotrebni", in krivdo zvalil povsem na ramena kongresnih republikancev. Pozabil pa je omeniti, da je pobuda o avtomatičnih varčevalnih ukrepih zrasla na njegovem zelniku.

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade
Prepričan je bil, da bo grožnja demokratov republikance prisilila v kompromis, ki pa ga ni bilo. Zalomilo se je pri predlogu dviga davka, s katerim bi lahko znižali državni primanjkljaj v vrednosti 16,6 bilijona ameriških dolarjev.

Republikanci vztrajajo, da se o davkih ne bodo pogovarjali v okviru preprečitve avtomatičnih varčevalnih ukrepov. Obama je namreč dobil povišanje davkov v začetku leta in za republikance je to dovolj.

Obama je dal v Beli hiši na mizo predlog, ki bi znižal primanjkljaj za 1.500 milijard dolarjev letno. Ta predvideva za 580 milijard novih davčnih prilivov in znižanje porabe za 900 milijard dolarjev.

Večna dilema - varčevati na račun ljudi ali gospodarstva?
A predsednik predstavniškega doma kongresa John Boehner se je pripravljen pogajati le o odpravi nekaterih davčnih lukenj in olajšavah za naftna podjetja v okviru pogajanj o celoviti davčni reformi.

Prav tako pa Obama nima težav le z republikanci - demokrati odločno nasprotujejo morebitnemu zmanjšanju porabe za zvezne pokojnine, zdravstveno zavarovanje starejših in revnih ter druge socialne programe.

Republikanci bodo morali 'požreti' varčevanje
Tako kot so republikanci podpisali prisego konservativnemu ideologu Groverju Norquistu, da ne bodo povišali davkov, so demokrati podpisali prisege, da ne bodo dovolili posegov v zvezne pokojnine in druge programe. V takšnem ozračju je zato težko doseči kompromis.

Republikanci bodo morali za zdaj požreti varčevanje v Pentagonu, vendar bodo dobili znižanje primanjkljaja, demokrati pa bodo morali požreti manjšo porabo za šolstvo in druge programe, vendar pa so zaščitili svoje svete krave, kot sta zvezna pokojnina in zdravstvo.

Proračun še vedno ni potrjen
ZDA že od leta 2009 nima potrjenega proračuna, 27. marca pa poteče zadnji zakon o začasnem podaljšanju financiranja dela vlade.

To bo še eden v vrsti skrajnih rokov, ki jih je bilo v prvem Obamovem mandatu toliko, da so se Američani prenehali zanimati za dogajanje v Washingtonu. Za zdaj si to lahko privoščijo, ker se posledice krčenja proračunske porabe ne bodo čutile takoj in naenkrat.