Po družbenih omrežjih je zaokrožil videoposnetek, na katerem je videti skupino moških v vojaških uniformah, ki trdijo, da so začeli upor v mestu Valencia, da bi znova vzpostavili demokracijo, poroča Reuters. Skupina se je v videu poimenovala 41. brigada.

Koliko vojakov naj bi sodelovalo v uporu, za zdaj ni jasno. Eden vodilnih predstavnikov vlade Diosdado Cabello in namestnik vodje vladajoče Socialistične stranke je prek Twitterja sporočil, da podpira vojsko "proti temu napadu terorističnih skupin".

Domnevni upor proti Maduru naj bi se zgodil v vojaškem kompleksu Fuerte Paramacay, 170 kilometrov zahodno od glavnega mesta Caracas. Poročali so tudi o streljanju v bližini oporišča, ki ga uporablja nacionalna milica (FANB), ki je sicer del venezuelskih oboroženih sil. Tudi ena izmed prič v Valencii je povedala, da je ponoči slišala streljanje.

V drugih delih države naj vstaj ne bi bilo. Kot je še sporočil Cabello, med vojaki vlada absolutni mir, ljudstvo in vojska pa bosta skupaj branila domovino. Oglasil se je tudi poveljnik venezuelskih oboroženih sil, obrambni minister Vladimir Padrino, ki je tvitnil, da so skušali izvesti teroristični napad, vendar pa proti nacionalni milici ne morejo storiti ničesar.

Po poročanju časopisa El Nacional so šli v Valencii na ulice državljani, ki so se napotili k vojašnici Paramacay, da bi izkazali podporo uporniškim vojakom.

Razrešena tožilka ne priznava razrešitve
Medtem je venezuelska generalna državna tožilka Luisa Ortega Díaz zavrnila odločitev novoustanovljene ustavodajne skupščine o njeni razrešitvi.

Ortega Diaz, ki ji je več deset vojakov v soboto preprečilo vstop v njen urad, je že nekaj časa trn v peti predsednika Madura, s katerim je v sporu, ker ne priznava zakonitosti ustavodajne skupščine, izvoljene pred tednom dni na volitvah, ki so jih zaznamovali nasilje in obtožbe o volilnih nepravilnostih. Skupščina se je prvič sešla v petek in nato v soboto sprejela odločitev o njeni odstavitvi, na njen položaj pa je že prisegel venezuelski varuh človekovih pravic Tarek William Saab. Skupščina je tudi sporočila, da bodo Ortega Diazovi sodili zaradi nepravilnosti v času opravljanja funkcije in da ne sme zapustiti države.

Odstavitve ne priznava
Luisa Ortega Diaz, ki je sprožila preiskavo o nepravilnosti na volitvah v ustavodajno skupščino, je v soboto dejala, da ne priznava odstavitve, ker je v nasprotju z ustavo in zakoni. "Ne bom se vdala, Venezuela se ne bo vdala barbarstvu, nezakonitosti, lakoti, temi in smrti," je dejala.

ZDA so njeno odstavitev obsodile kot nezakonito. Kot je na Twitterju zapisala tiskovna predstavnica State Departmenta Heather Nauert, je cilj odstavitve okrepiti avtoritarno diktaturo Madura. Odstavitev so obsodili tudi Kolumbija, Čile, Gvatemala, Mehika, Panama in Peru.

Vodja parlamenta, v katerem ima večino opozicija, Julio Borges je po odstavitvi Ortegove obtožil Madura in njegovo socialistično stranko, da so za talce vzeli institucije v državi. "Ena roka, ena politična stranka je prevzela popoln nadzor prek nedemokratičnega mehanizma, ki je popolnoma diktatorski," je dejal. Opozicija pa je zagotovila, da bo nadaljevala proteste.

Lópeza izpustili iz zapora
V soboto pa se je na svoj dom vrnil vodja opozicije Leopoldo López, potem ko je bil nekaj dni v vojaškem zaporu. Lópeza, ki je od 8. julija v hišnem priporu zaradi obtožb o spodbujanju nasilja med protivladnimi protesti leta 2014, so tajne službe odpeljale v zapor dan po volitvah v ustavodajno skupščino. Njegova žena je na Twitterju v soboto sporočila, da je zdaj znova doma in pripisala, da "še bolj prepričano in s še večjo močjo nadaljujejo boj za mir in svobodo v Venezueli".

López, vodja protestov leta 2014, je bil sicer več kot tri leta zaprt v vojaškem zaporu, preden so ga 8. julija premestili v hišni pripor. Še enega vodjo opozicije Antonia Ledezmo, ki so ga prijeli isti dan kot Lópeza, so izpustili že v petek. Tudi on je v hišnem priporu zaradi protestov leta 2014.

Mercosur zamrznil članstvo Venezuele
Na odstavitev Luise Ortega Diaz se je odzvala tudi južnoameriška gospodarska skupnost Mercosur in sporočila, da je trajno zamrznila članstvo Venezuele zaradi kršenja demokratičnih načel. Izključitve države Mercosur sicer ne pozna.

Predsednik Maduro pa je v pogovoru za neki argentinski radio dejal, da Venezuele ne bodo nikoli izključili iz Mercosurja. Argentinskega kolega Mauricia Macrija je obtožil, da želi vzpostaviti zaporo Venezuele, ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa, da se želi dokopati do obsežnih venezuelskih zalog nafte.